Sam poraz ni tragedija, daleč od tega, finalna serija se je šele začela, a poraz se od poraza razlikuje. Bila je to učna ura rokometa, ko so bili razglašeni in po peklenskem ritmu vidno utrujeni ter načeti Velenjčani pogosto zgolj nemi in v usodo vdani opazovalci. Bil je to klasičen razpad sistema, po katerem so se velenjski rokometaši znašli v nokdavnu, tudi na nokavt pa po mnenju mnogih ne bo treba dolgo čakati, kar bo v veliki meri razkril že današnji večer.
Zanimiv je vpogled v statistiko sobotne tekme, ki sicer marsikaj prikrije, a po drugi strani precej razkriva, med drugim tudi to, da se Michal Szyba (met 6-0), Marko Dujmovič (1-0), Mitja Nosan (1-0), Senjamin Burić (1-0) in junak tretje polfinalne tekme z Mariborom Blaž Kleč sploh niso vpisali med strelce, vloga Luke Dobelška, ki je na izhodnih vratih Rdeče dvorane, pa je bila tako ali tako znova zgolj simbolična. V nadaljevanju, ko je bil zmagovalec že zdavnaj odločen in se je bolj kot ne le še čakalo na zadnji zvok sirene, so nosilci igre v luči današnjega dvoboja obsedeli na klopi, v ospredje pa stopili neki drugi fantje, med svetlejše točke v velenjski igri, če ob brezkrvni predstavi in porazu z desetimi goli o njih sploh lahko govorimo, pa spada Miloš Božović.
Komaj dvajsetletni Črnogorec je zabil štiri gole, ki so bili seveda kaplja v morje, tudi sam pa ni našel natančnih razlogov za bledo predstavo svoje ekipe. "To je finale, čeprav smo utrujeni, načeti, bi morali dati vse od sebe. Ne vem, ne bom rekel, da se nismo borili, a danes je bilo Celje superiorno. Odigralo je odlično obrambo, mi smo imeli težave v napadu in to je to," je sobotno kalvarijo platonsko orisal nekdanji član Ciudad Reala, Valladolida in Budvanske rivijere. Ključno vprašanje, ki se ob tem poraja, se seveda glasi, ali lahko v 48 urah ose krivuljo zasukajo navzgor, najdejo izgubljeno rdečo nit in se prvakom iz Celja odločneje postavijo po robu. V nasprotju s soboto.
"Po dveh dnevih premora bomo poskušali zmagati na domačem terenu in ostati v igri za naslov, ki je bil osnovni cilj pred sezono. Soboto je po drugi strani treba čim prej pozabiti, poraz je poraz, za enega ali pa za dvanajst golov. Raje izgubim enkrat za deset kot dvakrat za pet golov. Poskušali se bomo čim bolj spočiti, obrnili bomo list, torkova tekma bo povsem nova zgodba," se nadeja črnogorski reprezentant, ki ne skriva, da jim celjska obramba 5-1 povzroča nemalo preglavic.
"Upam, da bomo uspeli analizirati tekmo in našli neke rešitve. Še enkrat pa ponavljam, borili se bomo do zadnjega diha. Dva dni bi moralo biti dovolj za regeneracijo, za tiste, ki so načeti, je resda malce težje, a izgovorov ni več. Verjamem, da lahko odigramo še bolj borbeno in neprimerno bolj kvalitetno ter da pred svojimi navijači vknjižimo zmago. Ne morem sicer napovedovati drugega, kot da bomo dali vse od sebe, vse, kar imamo, v zadnjih petnajstih dnevih smo odigrali šest tekem, ritem je nor, a dokler dihamo, bomo poskušali," v slogu ni predaje obljublja Božović, ki je eden redkih, ki bi si v četi Gregorja Cvijiča zaslužil vsaj zadostno oceno.
Velenjski trener sicer včeraj popoldne še ni vedel, ali bo na drugi tekmi lahko že računal tudi na kapetana Nika Medveda, ki je (bil) v suspenzu zaradi rdečega kartona po prerivanju ob koncu polfinalne serije. Se pa Cvijiču vsaj ni treba bati za službo, kot nam je včeraj zatrdil direktor kluba Tomaž Juršič, bo tudi v primeru tako imenovane metle, poraza z ekspresnih 3:0, Ljubljančan ostal na velenjski klopi. Zaupnica za mir v hiši.
