Čeprav zna biti sedenje na dveh stolčkih hkrati neudobno, naporno in tudi tvegano, so profesionalni selektorji izumirajoča vrsta, redke so namreč še zveze, ki si za tisti mesec dni na leto lahko privoščijo – in zadržijo - profesionalca, zato se vse več zvez zateka k selektorju z recimo temu polovičnim delovnim časom.
Vujović tako še zdaleč ne bo edini tam zunaj, ne bo seveda niti prvi kar zadeva slovensko reprezentanco, navsezadnje je tudi njegov predhodnik Boris Denić vodil hkrati klub ter izbrano vrsto. Ko se je konec leta 2010 iz vršilca dolžnosti prelevil v selektorja, je imel v pogodbi tudi člen, da v trenutku, ko sklene pogodbo s klubom, preneha njegova funkcija selektorja, februarja 2013 je moral po rdeči luči predsednika Franja Bobinca denimo zavrniti ponudbo Cimosa, pozneje pa se je delodajalec le omehčal in Denić je najprej odšel v daljni beloruski Minsk, pred pol leta pa še v bližnji Maribor.
Vujović sicer prihaja v nasprotni smeri, iz kluba v reprezentanco, da je tudi Zagreb "požegnal" njegov prevzem osme izbrane vrste sveta, pa ne čudi, Zoran Gobac in druščina pač pričakujeta, da bodo lažje zadržali trenerja njegovega ranga in njegove cene, če bo ta pospravil nekaj tisočakov v žep še z recimo temu popoldansko dejavnostjo, in sta si ga v tej luči pripravljena deliti.
Od možakarjev v dvojni vlogi velja izpostaviti Manola Cadenasa (Wisla/Španija), pred meseci je v nov izziv ugriznil tudi Talant Dušebajev (Kielce/Madžarska), manj lasata polovica švedske selektorske naveze Ola Lindgren je pred dnevi Kristianstad po 62 letih popeljala do naslova švedskega prvaka, stari znanec slovenski igrišč ter selektor Makedonije Ivica Linci Obrvan je Deniću pred nosom speljal službo v Chamberyju, Michael Biegler je po bronu na mundialu s strani poljske zveze dobil zeleno luč za prevzem Hamburga pa Dimitrij Torgovanov (Neva/Rusija), Aron Kristjansson (Kolding/Islandija) in še bi lahko naštevali. Še nekaj tednov bosta v dvojni vlogi tudi nemški in hrvaški selektor, Dagur Sigurdsson in Željko Babić. A le do poletja, ko bosta zapustila Berlin oziroma beloruski Brest in se povsem posvetila delu z izbrano vrsto.
