Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Miha Andolšek
Miha Andolšek
19. 04. 2015 · 07:55
09. 08. 2017 · 09:56
Deli članek:

Knut, zlati in srebrni, kaj pa velenjski?

Nikola Miljković

V Berlinu so bili medvedi, takšni ali drugačni, pogosto v središču pozornosti. Zdaj že pokojni polarni medved Knut je bil denimo vrsto let prava turistična atrakcija in je poskrbel za svojevrstno medvedomanijo, februarja vsako leto pa je nemška prestolnica tako ali tako v znamenju zlatih in srebrnih medvedov, ki jih podeljujejo na enem najbolj priznanih filmskih festivalov.

In malo za šalo, malo zares potemtakem ni nenavadno, da si v Berlin želi tudi rokometni Medved, velenjski kapetan se nadeja, da bo sredi maja skupaj s soigralci sodeloval na zaključnem turnirju pokala EHF v tamkajšnji Max Schmelling Halle. Iz nedeljske matineje pa bo za to treba priti neporažen.

Popotnica ni bila najlepša, a še en poraz na sosedskem derbiju, čeprav nič kaj prijeten, je arhiviran, časa za objokovanje oziroma temeljitejšo analizo tako ali tako ni bilo, saj so že v soboto ose prek Gradca in Frankfurta poletele na sever, kjer jih v času nedeljskega kosila čaka drugi del dvoboja z danskim Holstebrojem. "Vsi smo si zelo želeli, da bi imeli lepo popotnico tako za evropsko tekmo kot za končnico DP, a se nam ni izšlo in zdaj je, kar je," je še pred odhodom na pot razlagal Niko Medved. Med prtljago je bil tudi zadetek zaloge, kar sicer ni veliko, a vendarle precej več, kot je kazalo še sredi drugega polčasa obračuna v Rdeči dvorani. "V prvem polčasu smo bili v krču, tako v napadu kot v obrambi. Po drugi strani je bilo zadnjih petnajst, dvajset minut na precej spodobni ravni in morda bi kot rdečo nit res vzeli tisti del tekme." Na nedeljski matineji se bosta udarila ranjena leva. Ranjena v več pogledih, saj imajo tako eni kot drugi nemalo težav s poškodbami, ritem po drugi strani ne prizanaša, in tako eni kot drugi so med tednom doživeli boleč poraz v domačem prvenstvu. Gorenje s Celjem, Holstebro pa je klonil v Aarhusu (26:27) in uvrstitev v polfinale DP, ki se je še kakšen teden nazaj zdela bolj kot ne gotova stvar, je zdaj znova pod vprašajem.


Grega Wernig


Trener Dancev Klavs Bruun Jørgensen si v sredo v nasprotju z dvobojem v Velenju ni nadel dresa, pa čeprav še vedno ni mogel računati na Simona Birkefeldta in Michaela Damgaarda, njegov stanovski kolega Gregor Cvijič po drugi strani o ponovni reaktivaciji ni niti razmišljal, čeprav ima tudi Gorenjeva zdravniška služba polne roke dela. Klemen Ferlin, Blaž Kleč, Matic Vrečar, Staš Skube, seznam je dolg. "Res smo imeli težek urnik, tekme so si sledile v ritmu sreda-sobota, bomo videli, kakšen bo zdravstveni karton na dan tekme. Vsi, ki bomo vsaj približno zdravi, bomo dali vse od sebe," obljublja kapetan, a ni dvoma, da bi bilo predvsem neigranje Skubeta, ki je dve tretjini sredinega derbija presedel na klopi, znova velik hendikep. Tik pred odhodom na pot Trebanjec ni prekipeval od optimizma, stanje poškodovane noge je bilo včeraj še nespremenjeno, dejal je, da poskusil sicer bo, kako in koliko bo lahko pomagal, pa je drugo vprašanje. "Staš je nedvomno pomemben del naše ekipe, a če ne bo mogel, če ne bo pravi, bomo morali ta primanjkljaj pač nekako nadomestiti. Drugi igralci v zunanji liniji bodo morali prevzeti večje breme in odgovornost," meni Medved, ki se je podobno kot Skube, Ferlin in Šoštarič znašel na širšem seznamu selektorja Borisa Denića. Mimogrede, danski selektor Gudmundur Gudmundsson je za prihajajočo akcijo iz vrst Holstebroja vpoklical desno krilo Patricka Wiesmacha, medtem ko edini tujec v ekipi Jonas Larholm že dolgo ni več v načrtih švedske selektorske naveze.

Uvrstitev v Berlin bi že tako peklenskemu ritmu dodala še dodaten napor, a ta napor bi bil več kot dobrodošel. Za telo bi seveda bilo zahtevno, a če si tega ne bi želeli, ne bi imelo smisla trenirati, se ukvarjati s športom. Tovrstni turnirji, spektakli so nagrada, motiv, priložnost ...

Tekma na zahodu Danske se bo sicer začela ob za slovenske razmere nenavadni 13. uri. "V lanski sezoni smo imeli v Aalborgu podobno zgodnji termin, pa smo zmagali, a težko je kaj pametnega povedati okoli tega. V Velenju pred tednom dni je bila tekma denimo zelo pozno, pa nam tudi to na začetku ni ustrezalo, zato ne bi dajal prevelike vrednosti terminu. Kakor določijo, tako je in temu se moramo prilagoditi," razmišlja levo krilo, ki ga skupaj s soigralci v mesecu maju čaka peklenski ritem. Če se bodo uvrstili na zaključni turnir pokala EHF, le še toliko bolj, v teoriji bi lahko v maju odigrali reci in piši enajst tekem. "Uvrstitev v Berlin bi že tako peklenskemu ritmu dodala še dodaten napor, a ta napor bi bil več kot dobrodošel. Za telo bi seveda bilo zahtevno, a če si tega ne bi želeli, ne bi imelo smisla trenirati, se ukvarjati s športom. Tovrstni turnirji, spektakli so nagrada, motiv, priložnost ..." je še dodal 25-letni Velenjčan, ki je že vso svojo kariero član Gorenja, bil je tudi pred leti, ko je slednje že zaigralo v finalu pokala EHF. Bilo je v sezoni 2008/09, ko so v dveh tekmah izgubili z nemškim Gummersbachom, takrat devetnajstletni Medved pa je poleg Roka Golčarja še edini, ki tudi šest let pozneje nosi rumeno-črni dres. "Res je, bil sem del članske zasedbe, a nisem bil v ekipi ne za prvo ne za povratno tekmo." V Berlinu, kjer so bili medvedi vedno dobrodošli, bi bilo nedvomno drugače.