V nadaljevanje kvalifikacij za EP 2016 bo moška reprezentanca krenila z bolj ali manj istimi rokometaši, ki so se pred dobrima dvema mesecema iz Zaliva vrnili z osmim mestom, še največja pridobitev v primerjavi z mundialom se zdi vrnitev končno zdravega Boruta Mačkovška.
"Upam, da na velika vrata. Končno imamo igralca, ki je višji od mene," je na včerajšnji tiskovni konferenci na pripombo, da se visokorasli Primorec vrača v izbrano vrsto, malo za šalo, malo zares odvrnil selektor Boris Denić, potem pa v bolj resnem tonu nadaljeval: "Vesel sem, da se Mačkovšek vrača, morda še ne igra tako, kot bi hoteli, a v svojem klubu igra korektno. Borut je biser svetovnega rokometa in velik, velik potencial, ki pa tega potenciala še vedno ni izbrusil. Veseli smo, da ga imamo, in upam, da se bo proti Švedom pokazal v svetli luči ter da je poškodba preteklost, ne pričakujem pa nekaj "ekstra" z njegove strani. Zagotovo pa po drugi strani pričakujem, da bo nevaren za gol in da bo njihovo obrambo 6-0 povlekel s šestmetrske črte."
Od sinov puščave tokrat ni zraven Davida Špilerja, ki je zaradi poškodbe rame že končal sezono, "zgolj" na širšem seznamu sta tudi Miladin Kozlina ter Vid Kavtičnik. Slednji se že v Katarju ni naigral, ob najboljšem strelcu in članu najboljše sedmerice prvenstva Draganu Gajiću so mu bile minute pač skopo odmerjene. In ker Gajo še naprej ne hladi cevi, njegovega klubskega soigralca tokrat ne bo zraven, kar pa po besedah selektorja ne pomeni, da je reprezentančna zgodba za tega tridesetletnika, ki se je po samoizgnanstvu v dres z državnim grbom vrnil pred SP v Španiji, končana.
Ne, le na desnem krilu ne bo več igral, pa čeprav "je v moji glavi Vid krilo, kar po osnovni izobrazbi tudi je. A dva tako kvalitetna igralca na enem položaju si težko delita minute, sploh če je eden od njiju Dragan Gajić, ki je tip igralca, ki drugim oziroma drugemu ne pušča niti drobtinic. Gajo že dalj časa igra v izjemni formi, enostavno ti ne dovoljuje menjave. Vid ima ob njem manjšo vlogo ali pa je celo nima in potemtakem Gajotu že raje dodamo mlajšega igralca, ki bo potrpežljivo čakal na svojo priložnost. Vid lahko pomaga in tudi bo pomagal državni reprezentanci, a ne več na položaju desnega krila temveč na položaju desnega zunanjega, kjer pa sem se tokrat odločil za oba Jureta (Dolenca in Natka). Morda bo že naslednjo akcijo drugače," je selektor pokomentiral odsotnost Kavtičnika, ki sicer tudi v Montpellieru le poredkoma še zaigra na krilu.
EKSPERIMENTIRANJE BI BILO NEODGOVORNO
Poleg Kavtičnika in Kozline so na širšem seznamu oziroma med rezervami še David Miklavčič, Niko Medved, Darko Cingesar, Klemen Ferlin, Mario Šoštarič, Blaž Janc in Staš Skube, medtem ko boste na njem med drugim zaman iskali ime celjskega organizatorja igre Mihe Zarabca, kar je predvsem na celjskem koncu najbrž marsikomu znova dvignilo pritisk.
Nekateri izmed naštetih naj bi priložnost dobili novembra na turnirju v Nemčiji, v primeru dveh zmag nad Švedsko pa morda že junija, v zaključku kvalifikacij, ko Slovenijo čakata še obračuna s Slovaško in Latvijo. "Na kvalifikacijski tekmi s Švedi zelo težko nekdo debitira. Eksperimentiranju, preizkušanju in vpeljevanju novih fantov so namenjene mediteranske igre in pa zlata liga. Eksperimentirati z igralci na tej ravni, v kvalifikacijah, ko gre za uvrstitev na EP, pa bi bilo neodgovorno," meni selektor, ki v ta namen pogreša kakšen EHF-teden več.
Reprezentanca Slovenije je vseskozi v kvalifikacijskem ciklu ali pa na velikem tekmovanju oziroma v pripravah nanj, v tem letu je po drugi strani en sam EHF-teden, ko se lahko pokliče mlade fante, dela z njimi, jim predstavi sistem ter morebiti odigra še kakšno prijateljsko tekmo. Samo en teden v celotnem koledarskem letu. Na EHF-tedne so resda poklicani tudi starejši, izkušenejši, a jih nekje na polovici odslovimo, na turnirjih pa igrajo mladi igralci. In tako bo tudi novembra, ko bo šla reprezentanca na turnir v Nemčijo.
"Reprezentanca Slovenije je vseskozi v kvalifikacijskem ciklu ali pa na velikem tekmovanju oziroma v pripravah nanj, v tem letu je po drugi strani en sam EHF-teden, ko se lahko pokliče mlade fante, dela z njimi, jim predstavi sistem ter morebiti odigra še kakšno prijateljsko tekmo. Samo en teden v celotnem koledarskem letu. Na EHF-tedne so resda poklicani tudi starejši, izkušenejši, a jih nekje na polovici odslovimo, na turnirjih pa igrajo mladi igralci. In tako bo tudi novembra, ko bo šla reprezentanca na turnir v Nemčijo," na vprašanje, kdaj bodo svojo priložnost dobili nekateri fantje iz čakalnice, odgovarja Denić.
KJE JE IZHOD
Če se za konec še enkrat vrnemo na Švede, dvoboja z (nekdanjo) rokometno velesilo, ki pa ne najde nazaj na pota stare slave, bosta 29. aprila v Växjöju in 3. maja v Celju. Švedi so v Katarju končali še dve mesti nižje od Slovenije, po prvenstvu pa za nameček znova ostali brez nekoč enega najboljših levičarjev sveta Kima Anderssona, ki se je zaradi kroničnih težav z zdravjem vnovič reprezentančno upokojil.
Za podoben korak se je že pred tem presenetljivo odločil tudi nekaj let mlajši Kim Ekdahl du Rietz, zaradi poškodbe pa na seznamu selektorskega dvojca Ola Lindgren-Staffan Olsson tokrat ni niti Flensburgovega bombarderja Johana Jakobssona. Kljub odsotnostim, med katere je treba prišteti tudi obolelega vratarja Kiela Johana Sjöstranda, gre še vedno za zelo dobro reprezentanco, ki ima svojo bazo igralcev v bundesligi in ki je Slovenijo v začetku letošnjega leta navsezadnje že premagala.
Bilo je na prijateljskem turnirju na Danskem, ko so Švedi po boljšem zaključku slavili z 29:23. "Da, a zaradi epidemije poškodb in bolezni smo takrat igrali le s sedmimi igralci," prevelike vrednosti tistemu dvoboju ne daje Denić, ki pa je prav po vrnitvi iz Skandinavije postregel z zanimivo izjavo, ki smo jo na predvečer obračuna s štirikratnimi svetovnimi in evropskimi prvaki seveda potegnili na površje in mu jo servirali pod nos.
Da bodo Švede maja tako razbili, da ne bodo vedeli, kje je izhod iz dvorane. "Vedno stojim za svojimi besedami. Če sam ne bom tako razmišljal, kdo pa bo? Imamo kvalitetno reprezentanco, ki lahko igra proti Švedski in jo tudi premaga, ne le doma, ampak tudi v gosteh. Slovenska reprezentanca lahko premaga vsakogar, in to bom vsakič tudi povedal. In to na ves glas. Da, sem izjavil in stojim za tem. Švedi ne bodo vedeli, kje je izhod iz Zlatoroga."
Iz njegovih ust v božja ušesa.
SEZNAM
VRATARJI: Primož Prošt (Göppingen), Matevž Skok (Celje), Gorazd Škof (Nantes)
LEVI KRILI: Simon Razgor (Meškov), Luka Žvižej (Celje)
LEVI ZUNANJI: Klemen Cehte (Aix), Borut Mačkovšek (Montpellier), Sebastian Skube (Silkeborg)
SREDNJI ZUNANJI: Marko Bezjak (Magdeburg), Dean Bombač (Pick Szeged), Uroš Zorman (Kielce)
DESNA ZUNANJA: Jure Natek (Magdeburg), Jure Dolenec (Montpellier)
DESNI KRILI: Dragan Gajić (Montpellier), Gašper Marguč (Veszprem)
KROŽNI NAPADALCI: Blaž Blagotinšek (Celje), Uroš Bundalo (Tremblay), Matej Gaber (Montpellier), Miha Žvižej (Toulouse)