Favorizirani Vardar je odnesel celo kožo, pa čeprav je v šestdesetih minutah nekajkrat zaplul v zelo nemirne vode, nikoli pa bolj kot okoli dvajsete minute prvega polčasa, ko je semafor kazal izid 11:5.
Ležeren vstop oziroma pristop k tekmi bi Makedonce kmalu drago stal. "Res je, pa čeprav sem že ves teden opozarjal in smo se zavedali, da nam v Zlatorogu ne bo lahko. Gledali smo jih, analizirali, igrajo odlično, vendar smo jih podzavestno morda vseeno malce podcenjevali. Tekmo smo res slabo odprli, se potem s pomočjo Arpadovih obramb vrnili v igro, na koncu pa so pretehtale izkušnje. In seveda Arpadove obrambe. Morda bi bila bolj pravična delitev točk, a tokrat je bila na naši strani tudi boginja Fortuna," je dejal 32-letni krožni napadalec, ki je ob vrnitvi »domov« zabil dva gola.
NI MU BILO LAHKO
Ni jih bilo malo, ki so v sobotno noč krenili s prepričanjem, da so Celjani premagali sami sebe. "Da, mislim, da res. Bržkone so jim tudi pošle moči, prebijanja, zgrešeni »zicerji«, sedemmetrovke, vse to je posledica padca zbranosti, ki pa je posledica utrujenosti. Takšnega tempa skozi celotno tekmo ob kratki klopi enostavno ne morejo zdržati. Čakali smo in čakali ter na koncu tudi dočakali in tekmo nato prelomili v svojo korist."
Če se za konec vrnemo na začetek, Toske, Toske, Toske je odmevalo s tribun Zlatoroga ob predstavitvi ekip. "Težko težko mi je bilo pri srcu, ne vem, kaj naj rečem. Pripravljal sem se, a na to se ne moreš pripraviti. Težko mi je igrati proti Celju, komaj sem čakal, da se tekma konča, če se le da z zmago, in da gremo domov. Ne morem umiriti glave, zbrati misli, po vsem, kar sem preživel in doživel v dresu Celja, mi v Zlatorog nikakor ni bilo lahko priti v nekem drugem dresu. A tako pač je, sem profesionalec, poskušaš se zbrati, zajeziti čustva, poskušal sem dati svoj prispevek, a to je bilo daleč od tistega, česar sem sposoben," je razlagal po koncu tekme s sinom v naročju in nato še enkrat zatrdil, da je in bo Celje njegovo mesto. "Pričakoval sem, da me bodo Florijani in navijači lepo sprejeli, ne nazadnje mislim, da sem si to tudi zaslužil, v tistih šestih letih sem vedno dal vse od sebe. Od srca hvala, vedno bodo imeli vidno mesto v mojem srcu, teh šest let, ki sem jih preživel v Celju, je bilo morda celo najlepših v moji karieri. Nekega dne se bom zagotovo vrnil, kdaj bo to, pa bomo še videli."