Niso si zagotovili pravšnje popotnice za obračun s Chelseajem v ligi prvakov, ki jih jutri čaka na Stamford Bridgeu. Še več, namesto mirne poti v London so si otežili življenje in prisilili športnega direktorja Zlatka Zahovića, da jih je javno okrcal in vnovič opozoril, da se bodo morali tekem na domačem prizorišču lotiti drugače. Precej drugače.
Ker Celje nikakor ni osamljen primer, v bližnji preteklosti jih je bilo kar nekaj. Tudi na večnem derbiju podoba vijoličastih še zdaleč ni bila na primerni ravni. Morda je bil ravno zaradi tega, gledano v celoti, tako zelo spektakularen, toda hkrati je dejstvo, da so številni hvalospevi na račun nogometnega praznika prikrili marsikatero slabost prvakov. Roko na srce, kljub zmagam jih ni manjkalo niti na Bonifiki in Ob jezeru, da o remiju brez golov z Radomljami ob Kamniški Bistrici niti ne govorimo.
Jasno je torej, da se vse skupaj vleče že dalj časa, skrb vzbujajoče pa je, da ustreznega odziva ekipe ni in ni. Ni ga bilo niti proti grofom, da ga ne bo, je bilo v prijetnem ozračju pod Kalvarijo jasno že po nekaj minutah. Če hočete, po petih! Mariborčani se v tem obdobju žoge tako rekoč niso dotaknili, bili so zgolj opazovalci celjske razigranosti, kombinatorike. Ne, ne spomnim se takšnega odprtja varovancev trenerja Anteja Šimundže.
Mariborčani so bili z mislimi nekje drugje. Bržčas tam, kjer se jim bodo danes opoldne pridružila še njihova telesa. V Londonu! Zgodnji zaostanek oziroma celjsko vodstvo je bilo logična posledica.
Delovali so, kot da jih dogajanje na zelenici ne zadeva, kot da bo zmaga prišla sama od sebe. Kot da je dovolj le priteči na igrišče. Nemogoče je bilo spregledati, da niso bili "v tekmi" in da so bili z mislimi nekje drugje. Bržčas tam, kjer se jim bodo danes opoldne pridružila še njihova telesa. V Londonu! Zgodnji zaostanek oziroma celjsko vodstvo je bilo logična posledica.
Nato so se Marcos Tavares in soigralci "odločili", da bodo vendarle začeli tekmo, da bodo začeli igrati. Ali še bolje, prizadevali so si, da bi poskusili, a kaj ko to ni in ne more biti programirano dejanje. Na njihovo žalost! Gumba za tovrstne vklope in izklope še niso izumili. Ni kot prižiganje in ugašanje luči. Prav tako se tekma ne začne z uvodnim sodnikovim piskom, temveč veliko prej. In le dobro trenirati ni dovolj, najpomembnejša je priprava vsakega posameznika v glavi, ki se začne vsaj kakšen dan ali večer prej. V nasprotnem primeru vadba nima pravega učinka.
Kljub izenačenju, podjetnejši igri in številnim zaključnim strelom je bilo tudi v nadaljevanju opazno, da se mariborskim nogometašem v tekmo ni uspelo vrniti. Na silo pač ne gre, povrhu jim še nekateri drugi dejavniki niso šli na roko. Prestroga izključitev Mitje Vilerja, ob kateri je marsikdo dobil občutek, da želi Damir Skomina, ki do udeleženca lige prvakov ni pokazal niti trohice spoštovanja, tudi na ta način dokazovati svojo nedotakljivost, je bila gotovo eden od ključnih trenutkov. Poleg tega sreča tokrat ni bila zaveznica vijoličastih. Aleksander Rajčević je dvakrat zatresel lastno mrežo, takšni dogodki ostanejo zapisani v zgodovini.
A saj veste, kako pravijo. Srečo je treba izzvati, si jo zaslužiti. V preteklosti je Mariborčanom to pogosto uspevalo, 18. oktobra pa je "nekdo zgoraj" očitno uvidel, da so za njeno naklonjenost storili premalo.
Ker je bilo premalo še marsičesa drugega, se je Zlatko Zahović po nenavadnem dvoboju odločil ukrepati. Z javnimi kritikami na račun slačilnice v želji, da ne bi živela v laži. V ekipo je spustil nekaj voltov, da bi jo predramil, na odgovor bo treba počakati do sobote. Do obračuna z Zavrčem na Ptuju. Za evropske preizkušnje fantje elektrike ne potrebujejo. Po bledih ligaških predstavah so na mednarodnem prizorišču kot po pravilu zablesteli, kar je seveda obetavno spoznanje tudi pred gostovanjem na Stamford Bridgeu.
