Bo lobist začel vleči lovke?

Mmmm, ni slabo. In konec tedna grem na pravi lov z udomačenimi svinjami za svojo najljubšo začimbo. Prijatelji iz Motovuna so naju s fantom povabili na dvodnevno iskanje tartufov.

Obljubili so mi, da bom lahko vodila svinjo, pomagal mi bo izkušeni iskalec, in da bom zase lahko obdržala eno desetino nabranega. Samo da boste vedeli o čem govorim – kilogramski beli tartuf na italijanski tržnici doseže ceno približno 2000 evrov.

Pred dnevi sem bila na kosilu z znanim slovenskim vinarjem, ki je zelo uspešen tudi v tujini. Tarnal je predvsem nad tem, da ima vsak dan precej dela s tako imenovanimi lobisti, ki si želijo priti v kroge, ki si jih je ustvaril v tujini, sam pa teh ljudi ne pozna dovolj dobro, da bi lahko zastavil svoje ime za njih.

No, ker je moj vinar tudi velik prijatelj športa, sva se pogovarjala tudi o zdaj precej aktualni temi – novem predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije. Povedal mi je, da je bil večkrat v stiku z zdajšnjim predsednikom OKS Janezom Kocijančičem in da ga zelo ceni. Sicer mnenja z njim ne delim v popolnosti, ampak v to se nisva spuščala.

Zanimivo mi je bilo, da sva se potem pogovarjala o najbolj verjetnih kandidatih za Kockinega naslednika – Bogdanu Gabrovcu in Andražu Vehovarju. Za zdajšnjega podpredsednika Gabrovca ni imel posebnega mnenja, saj ga pozna samo kot predsednika uspešne slovenske judo zveze, precej več pa je vedel o Andražu Vehovarju, nekdanjemu kajakašu iz Ljubljane, ki je na olimpijskih igrah v Atlanti osvojil srebrno kolajno. Kaj mi je govoril moj vinar, ne bom pisala, sem se pa potem še sama pozanimala pri različnih virih, kakšen človek naj bi bil Andraž.

Andraž si je kot športnik ustvaril res izjemno ime, potem pa je zašel v poslovne vode in tudi doktoriral. Že leta 2004 je ustanovil prvo lastno podjetje, potem pa jih je imel še nekaj. Vrgel se je tudi v politiko in bil nekaj časa tajnik Slovenske ljudske stranke, kjer si je ustvaril lepa poznanstva in prijateljstva.

Zanimivo je, da je bilo Vehovarjevo podjetje Modra celica večkrat pod drobnogledom različnih revizij, saj naj bi dobivalo plačila za storitve, ki naj jih ne bi nikoli opravilo. Med strankami Vehovarjeve Modre celice, ki ima registrirano dejavnost svetovanje marketinškega komuniciranja, so bili tudi javni zavod RTV Slovenija, državno podjetje DSU, državni svet, razna ministrstva – torej večinoma podjetja in ustanove, ki se napajajo z davkoplačevalskim denarjem.

Srebrni olimpijec naj bi bil predviden tudi za službo v Cinkarni Celje, pa se ni izšlo, potem pa je dobil zaposlitev v portoroški Drogi, bil pa je tudi kandidat za prvega moža Luke Koper. Zanimivo, da ga danes mediji uvrščajo med lobiste, v skupino ljudi, kot so Franci Zavrl, Sebastijan Jeretič, Mile Šetinc, Tomaž Lovše, Janez Zemljarič, Božo Dimnik, Drago Isajlovič, Leo Oblak, Marko Pogorevc ...

Jeretič je celo v tistem znamenitem pismu predsedniku Borutu Pahorju zapisal, da je padel v nemilost, ker se ni želel zaposliti v podjetju Modra celica, ki je v lasti Pahorjevega prijatelja Vehovarja. In tako dalje in tako naprej.

Ali naj mož, ki je bil nekoč res Kocijančičev ljubljenček in ga je slednji postavil tudi za prvega moža olimpijske odprave v Peking, vodi najpomembnejšo civilno športno organizacijo v državi?

Kolikor sem prebrala o Andražu, ne morem reči, da človek ni sposoben, ampak ima preveč zamegljeno podobo, da bi lahko s »čisto« vestjo vodil OKS. Ampak, presodili bodo volivci, presodil bo slovenski šport.

Pa lupčka do prihodnjič.