Za vas, gospod Beno, je Jamajka, ne Zagreb!

In danes sem še vedno popolnoma enakega mnenja. Športnik, ki sodeluje v ekipnem športu in ki v ekipnem športu ne zna ali noče podrediti lastnega ega cilju ekipe, naj še naprej igra v nam sanjskem šovu ameriških multinacionalk, ki mu po domače rečemo NBA.

Pred petimi leti je pred svetovnim prvenstvom v Turčiji zapustil priprave, ker mu selektor ni mogel zagotoviti vodilne vloge v moštvu. V zadnjih 14 letih je Beno Udrih zaigral za reprezentanco le dvakrat, vedno pa so ga selektorji in vodstvo zveze, kljub vsemu je gospod NBA, skoraj na kolenih prosili, da zaigra v dresu s slovenskim grbom na prsih.

A je največje športno tekmovanje v samostojni Sloveniji – Eurobasket 2013 – zavrnil s kratkim sporočilom – esemesom. Selektorja, šjora Boža, niti poklical ni, saj mu je bilo tudi to odveč. Tako malo spoštovanja oziroma toliko zaničevanja do institucije slovenske košarke ni pokazal še nihče (verjetno niti Ariel McDonald ne).

Zato se mi zdi poteza zdajšnjega selektorja Jureta Zdovca, da ga povabi v ekipo, precej nerazumljiva in žaljiva do vseh drugih igralcev, ki so kadarkoli nosili slovenski dres.

Zdaj, ko se gospod Beno NBA približuje tekmovalni upokojitvi, ko se mu je zazdelo, da bi bilo morda pametno, da se tudi rodni Sloveniji pokaže v nališpani podobi – ali je to hinavsko ali ne, presodite sami – pa ga sprejmemo v objem.

Takim igralcem, ki raje izberejo plažo kot edinstveno priložnost, da nekaj naredijo na velikem tekmovanju v domovini, takim pač ne morem verjeti, da so se zdaj spremenili, da so pogledali vase (le kaj so videli), da so iskreni.

Halo!? Samo malo, gospod Beno NBA. Kdo ste že vi? Boste spet pogojevali nastop v reprezentanci s tem, da se mora vse vrteti okoli vas? Kaj bo na to dejal Goran Dragić? Mu boste v obraz rekli, da je lahko vaš vodonosec, ali bo to storil selektor namesto vas? Ali pa je Zdovc preračunljiv oziroma že ve, da Gogija ne bo v reprezentanco, in ve, da s tem ne bo imel težav? Toda pustimo selektorju, da se ukvarja s temi stvarmi, čeprav je Zdovc zame s tem, ko je poklical gospoda Bena NBA, izgubil precejšnjo mero načelnosti, poštenja in integritete in je postal le še eden mnogih novodobnih japijev, ki hlepijo samo po eni stvari.

In če ima Zdovc v sebi še kaj tiste načelnosti in poštenosti, zaradi katerih sem ga zelo cenil, potem bo v izbrano vrsto poklical tudi Saša Vujačića. Če za Zdovca ni pomembna preteklost, ampak gleda naprej, naj pove – kakšna pa je razlika v odnosu do reprezentance med Benom in Sašem?

Beno Udrih je na različne načine odpovedoval nastope v slovenski izbrani vrsti, ob tem, da ni reprezentanci pravzaprav sploh še nič dal – poškodbe niso sporne, so pa poroka, plaža, kratko sporočilo ... daleč od tega, da bi lahko te razloge sprejel za sprejemljive za zavračanje slovenskega dresa.

Najprej – tako se ne zavrača dresa slovenske reprezentance, države, v kateri si se rodil, naredil prve korake in se naučil osnov košarke, športa, od katerega živiš.

Vedno sem bil prepričan, da je gospod Beno NBA odličen košarkar in da bi z njegovim znanjem slovenska reprezentanca lahko na kakšnem tekmovanju osvojila tudi kolajno. Nisem sicer prepričan, da bi jo osvojila z značajskimi lastnostmi gospoda Bena NBA, z njegovim znanjem pač.

Toda, ali reprezentanca res pomeni tako malo, da lahko vsak z njo dela kot svinja z mehom oziroma jo gnete po svoji volji kot takrat, ko se uči začetnih korakov lončarstva? Vprašajte nogometaše, tudi tiste, ki v nogometu globalno pomenijo nekaj več kot Beno Udrih v globalni košarki. Vedno sta potrebna dialog in dogovor med obema partnerjema.

Treba je položiti karte na mizo in se pogovoriti iz oči v oči, ne pa nonšalantno, z vzvišenostjo, poslati esemes ter misliti, da je vse urejeno. S takim načinom razmišljanja, s takimi značajskimi potezami daš jasno vedeti, da ti je za nekaj popolnoma vseeno, da ti "dol visi" tudi za to, kaj si drugi mislijo o tem. In od kod Benu Udrihu sploh ideja, da bi zdaj zaigral za reprezentanco? Ga je nagovorila slaba vest ali je morda prevladala prevzetnost, da končno postane #junak tudi v deželi, v kateri je nosil plenice?

Dragi gospod Beno NBA. Malo je stvari, ki naredijo človeka velikega, še manj pa je stvari, ki jih lahko naredi človek, da postane velik. In po mojem prepričanju ste, Beno, vi ubrali popolnoma napačno pot, da svetu in Sloveniji dokazujete, da ste veliki. Za vas, gospod Beno NBA, pa bi bilo najboljše, da vzamete državljanstvo neodvisne države NBA in igrate pod njeno zastavo.

Zame ste igranje v slovenskem dresu končali že v prejšnjem stoletju. Za to poletje bi bilo po mojem mnenju boljše, da si spet rezervirate dopust na Jamajki tako kot prejšnja poletja in pozabite na Zagreb. Tam naj igrajo fantje, ki jim ni odveč, da delijo usodo z drugimi v slačilnici, in ne le sami s sabo.