Včerajšnja zmaga Cedevite Olimpije nad Crveno zvezdo je poskrbela za jezo v Beogradu, kjer so navijači rdeče-belih zahtevali – kot že ničkolikokrat – izstop kluba iz lige ABA, tudi Zvezda pa se je uradno pritožila nad razpletom tekme. Češ da nekdanji zmaj Codi Miller-McIntyre ni stopil na črto za tri točke in da bi moral njegov koš v zadnji sekundi tekmo odpeljati v podaljšek. Vse skupaj je bilo zelo na robu, a posnetki vendarle pričajo o temu, da je hrvaška sodniška trojka, ki se je znašla pod udarom kritik iz Beograda, sprejela pravo odločitev. Zmaga nad rdeče-belimi je zasluženo še tretjič zapored ostala v Stožicah.
Tako ali tako je le Cedevita Olimpija s svojo nespretnostjo in zgrešenimi prostimi meti v zaključku tekme Zvezdi sploh omogočila, da je imela napad za izenačenje, zmaga bi lahko še precej bolj zanesljivo ostala doma, saj so Ljubljančani tekmo nadzorovali praktično od začetka do konca. Jeza iz Srbije gor ali dol, ta skalp trenutno vodilne ekipe evrolige bi skupaj z dosedanjimi rezultati Olimpije v tej sezoni enostavno moral poskrbeti za košarkarsko evforijo v slovenski prestolnici.
Zvezdan Mitrović je namreč skupaj s športnim direktorjem Chechujem Mulerom letos več kot očitno sestavil zasedbo, ki je kljub limitiranem proračunu zmožna konkurirati praktično vsakomur. Čeprav si je črnogorski strateg, ki bo kmalu prevzel tudi vlogo selektorja svoje domovine, želel, da bi v Ljubljani ostali nosilci lanske ekipe – beri Devin Robinson, Brynton Lemar in Joan Beringer – pa se za zdaj ekipa zdi sestavljena še bolje od tiste, ki se je lani uvrstila v četrtfinale končnice v eurocupu in ligi ABA.
Drugi Mitrovićev poskus v Ljubljani se zdi še bolj zrel za še kakšen korak naprej. Do zdaj je namreč Cedevita Olimpija na sedmih tekmah evropskega pokala dosegla pet zmag, tako kot tudi na šestih tekmah jadranske lige. Če dodamo še superpokalno zmago nad Krko, je Olimpija pri razmerju enajstih zmag in treh porazov povsem zasluženo pri vrhu v obeh mednarodnih tekmovanjih. Od teh treh porazov si zmaji najbrž lahko očitajo le tistega domačega proti Neptunasu iz Klaipede, ko res niso prikazali predstave po svojih zmožnostih. Poraza na gostovanjih pri Budućnosti in Bahcesehirju sta mnogo bolj razumljiva in sprejemljiva, saj je v napornem ritmu in ob soočanju s poškodbami – Nikos Chougkaz se je proti Zvezdi že vrnil, William McNair in Luka Brajković pa se tudi bližata povratku – povsem logično, da pride tudi do kakšne slabše tekme, sploh proti ekipam, ki razpolagajo z večjim proračunom in širšim in bolj uveljavljenim kadrom.
A teh kiksov je bilo za zdaj res malo, po drugi strani pa so zmaji že vzeli kar nekaj skalpov favoriziranih ekip. Poleg Crvene zvezde so na kolena v gosteh spravili tudi Hapoel iz Tel Aviva, doma so presenetljivo gladko premagali Manreso, Aris in Venezio, pa se veselili tudi zmage na gostovanju pri romunskem Cluju. Olimpija igra ekipno, vsestransko košarko in z odlično obrambo ter bojem za vsako žogo tekmece premaguje enega za drugim. In ta Olimpija si na tej točki zasluži, da se v Ljubljani prebudi košarkarska evforija. Kdaj, če ne zdaj? Potem ostane le še tistih nekaj domačih tekem v končnici, kamor se bo kot kaže Mitrovićeva zasedba prebila v obeh mednarodnih tekmovanjih.
A če si Ljubljana res želi še kakšnega koraka naprej, če si želi, da bi bilo vodstvo najuspešnejšega slovenskega kluba še ambicioznejše in bi Emil Tedeschi še bolj odprl denarnico ali pa bi še kakšen pokrovitelj pristavil še kakšen evro, mora zdaj to željo pokazati. Če kakšen od navijačev Cedevite Olimpije še sanja o evroligi, ki je realno zelo težko dosegljiva za največji slovenski klub, mora zdaj pokazati, da je pripravljen klub na tej poti podpreti.
Ljubljana mora pokazati, da zna iti na košarkarsko tekmo, tudi če na njej v dresu Slovenije ne igra Luka Dončić in tudi če v Stožicah ne gostujeta Crvena zvezda ali Partizan. Olimpija si s trenutno igro zasluži večje podpore in si jo tudi želi, kot je javno izpostavil Mitrović. Tudi na tekmi, kakršna prihaja v sredo ob 18.30, ko v Stožicah gostuje Hamburg.
Ker, kot poudarjajo v ljubljanskem taboru, je ta tekma tekmovalno še pomembnejša od tiste proti Zvezdi. Eurocup je pač Cedeviti Olimpiji bolj pomemben, še vedno gre za tekmovanje, ki vsaj teoretično odpira vrata med evropsko elito. In ne glede na to, da Jaka Blažič in druščina igrajo proti nemški ekipi, s katero nimajo nikakršnega rivalstva in je za povrh to ekipa, ki v tej sezoni sploh še ni zmagala tekme niti v evropskem pokalu niti med nemško elito, pa si Olimpija zasluži podobno kuliso kot na ponedeljkovem dvoboju. Ker tokrat so zmaji na zametke evforije odgovorili tako, kot je treba – vzeli so skalp najboljši ekipi Evrope in navijače s tem nagradili za podporo. Zdaj morajo navijači njih nagraditi s podobno kuliso tudi na naslednjih tekmah. Morda tudi s še glasnejšim navijanjem, ki ga tokrat ne bo poskušala preglasiti glasna skupina gostujočih navijačev.
Ker če zdaj v večjem številu ne podprejo ekipe, potem nikakor Tedeschiju ne morejo očitati, ker proračun kluba ni še večji in bolj konkurenčen tistim največjim v Evropi. Zakaj pa bi se drugače hrvaški poslovnež odločil, da finančno dodatno krepi projekt v Ljubljani, če to po eni strani ne bi garantiralo rezultatov, tudi ob njih pa ne bi zagotovilo bolj številčne podpore občinstva. Do zdaj je bila torej na preizkusu letošnja ekipa Cedevite Olimpije – opravila ga je z odliko –, zdaj pa so na preizkusu njeni navijači.
