Kot otrok sem velikokrat premišljeval, kako je hčerkam in sinovom slavnih športnikov, filmskih igralcev in drugih slavnih osebnosti. Kakšno super življenje morajo imeti otroci Michaela Jordana … Njihov oče je največja zvezda lige NBA, pozna ga ves svet, ima gore denarja. Svojim otrokom lahko kupi vse, razvaja jih lahko s stvarmi, ki so navadnim smrtnikom nedosegljive. To mora biti res sijajno.
Takšne misli so me prevevale kot otroka, a bolj ko sem odraščal, bolj so se spreminjale. O, bog, kako težko mora biti Marcusu in Jeffreyju Jordanu, ko želita uspeti v svetu košarke. Zaradi tega, ker je bil njun oče »bog košarke«, vsi od njiju pričakujejo, da bosta postala vsaj "kralja", v najslabšem primeru pa "princa" z oranžno žogo. Njun priimek je na eni strani blagoslov, na drugi pa prekletstvo.
Prekletstvo, ki ju je, kot se je na koncu izkazalo, pogubilo. Seveda v košarkarskem smislu, ne v življenjskem. Nekaj podobnega kot Jordanova sina vse od otroštva doživlja tudi Luka Zahović. Zaradi slavnega priimka vsi pričakujejo, da bo tudi Luka zabijal gole kot za šalo in nekoč zaigral za kakšnega španskega, portugalskega ali vsaj grškega velikana. Pritiski, ki jih čuti na vsakem koraku, na vsakem treningu, na vsaki tekmi, so lahko za tako mladega nogometaša pogubni. Pravzaprav si je zelo težko predstavljati, kakšno breme leži na Lukovih plečih. Očetova senca je velika in grozeča, v vsakem trenutku ga lahko celega prekrije in ga skrije. Od oči nogometne javnosti in nogometne stroke.
Kot da breme, ki ga nosi, še ne bi bilo dovolj, pa se mora Luka vsakodnevno srečevati tudi z očitki, da v Mariboru igra samo zaradi očeta, športnega direktorja. Očitki, ki malce potihnejo, ko Luka zabija gole, ko se znajde v krizi, pa so izjemno glasni. Zdaj je dobil Luka Zahović priložnost, da se izogne tako pritiskom kot očitkom, in kot kaže, jo bo izkoristil. S prestopom v tujino bo – če se bo zanj zares odločil – odšel na svoje, začel bo graditi svojo kariero, z lastnimi rokami brez kakršnekoli pomoči. Opeko za opeko. Če bo na koncu njegova hiša stala nekoliko postrani, bo vedel, da je kriv sam. A verjetno bo vseeno ponosen, ker se bo zavedal, da jo je zgradil popolnoma sam. Prišel je čas, da se Luka zahvali očetu za vse, kar je storil zanj, in se poslovi. In se pogumno odpravi v deželo tulipanov in dokaže, koliko zares velja.
