Ekipa
© 2025 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
oks
oks
02. 04. 2025 · 04:57
14:02
Deli članek:

Protidopinški program - Igraj čisto: Začne se pri meni

oks

Svetovna protidopingška organizacija Wada je ob letošnjem dnevu čistega športa kot nosilno temo izbrala slogan 'Igraj čisto: Začne se pri meni.'

Izbrana tema poudarja individualno odgovornost športnikov, trenerjev in vseh ostalih deležnikov pri zaščiti integritete športa. Aktivnostim sta se pridružila tudi Slovenska protidopingška organizacija Sloado in Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez, ki športnike spodbujata, naj do 11. aprila na omrežju Instagram sodelujejo v 30-sekundnem video izzivu, v katerem ponazorijo svoj vsakodnevni trud, ki ga vlagajo v šport in svojo predanost čistemu športu.

"Dan čistega športa je priložnost, da se celotna športna skupnost združi in spet potrdi svojo zavezanost čistemu športu. Letošnja tema 'Igraj čisto: Začne se pri meni' poudarja, da se varovanje integritete športa začne pri vsakem športniku, vsakem trenerju in vsakem deležniku v športu, da sprejema prave odločitve. Pri tem so še posebej najboljši športniki idoli mladih; za njihovimi uspehi pa so leta trdih treningov, odrekanj in spoštovanja vrednot čistega športa," je dejal Jani Dvoršak, direktor Sloada.

Prav trud in predanost športnikov ter pomen poštene igre so ob letošnjem dnevu čistega športa v središču pozornosti. V Olimpijskem komiteju Slovenije pri tem poudarjajo, da so temeljne vrednote športa poštenost, spoštovanje pravil in integriteta: "Zavzemamo se za čist šport, ki temelji na etičnih načelih, enakih možnostih in spoštovanju vseh udeležencev. Integriteta športa predstavlja kulturo poštenosti, trdega dela in predanosti, ki navdihuje mlade in gradi zaupanje v športne dosežke. Le z doslednim spoštovanjem pravil, osveščanjem ter sodelovanjem športnikov, trenerjev in celotne športne skupnosti lahko ohranimo šport kot prostor, kjer bosta prevladovala pravičnost in odličnost. In le tako bo šport imel in častil svoje prave junake."

Dan čistega športa se je iz pobude v letu 2014 razvil v globalno gibanje, ki vsako leto doseže na milijone ljudi po vsem svetu. V letu 2024 je kampanja na družbenih omrežjih dosegla skoraj 200 milijonov vtisov in 260.000 interakcij.

Najstarejša slovenska olimpijka Ruža dopolnila 95 let

oks

Konec marca, 30. 3. 2025, je 95. rojstni dan praznovala Ruža Vojsk, najstarejša slovenska olimpijka, ki je leta 1948 nastopila na olimpijskih igrah v Londonu. Z gimnastično ekipo takratne Jugoslavije je osvojila sedmo mesto. Na olimpijskih igrah v Parizu 2024 je obiskala Slovensko hišo in prisotne navdušila z življenjsko energijo. Svojo vitalnost je pripisala dejstvu, da je bila v življenju vseskozi telesno aktivna. V mladosti se je poleg gimnastike ukvarjala še z atletiko, merila se je v skoku v višino in skoku v daljino, tekmovala pa je tudi v plavanju. Pri 73 letih je odtekla svoj zadnji maraton.
Ruža Vojsk, ki se je rodila 30. marca 1930 v Mariboru, danes živi v New Yorku z novim imenom Rose Voisk. Tja se je preselila leta 1968, v Slovenski hiši v Parizu pa je goste vseeno nagovorila v tekoči slovenščini. Obudila je spomine na olimpijske igre leta 1948. V spomin se ji je močno vtisnila slovesnost ob odprtju iger, na kateri so se športniki sprehodili mimo glavne tribune s kraljevo družino, vključno s kraljem Jurijem VI in Elizabeto, takrat še princeso.

V SPOMIN
Jakob Bednarik

PZS

Poslovil se je dr. Jakob Bednarik, dolgoletni podpredsednik OKS-ZŠZ in predavatelj Ekonomske fakultete in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani ter redni profesor Znanstveno-raziskovalnega centra Univerze na Primorskem. Med leti 2001 in 2005 je bil državni sekretar Republike Slovenije na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, od leta 2010 do leta 2015 pa podpredsednik Izvršnega odbora OKS-ZŠZ in predsednik sektorja športa za vse na slovenski krovni športni organizaciji. Sodeloval je pri pripravi strateških dokumentov za razvoj slovenskega športa. Bil je tudi predsednik Plavalne zveze Slovenije. Predaval je na Univerzi v Ljubljani in Univerzi na Primorskem. Naziv rednega profesorja je imel na Fakulteti za šport in v Znanstveno-raziskovalnem centru Univerze na Primorskem, na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani pa je deloval kot izredni profesor. Je avtor številnih strokovnih člankov, publikacij in raziskav na področju športa.