Radenko Mijatović: Če bo Olimpija ponavljala kršitve, prihodnje leto ne bo smela igrati v evropskih pokalih

Pomembno vlogo pri normalizaciji razmer imajo klubi, ki lažje vplivajo na svoje navijače. Najlažje za klube pa je odgovornost prenašati na NZS. Ta je tudi na drugih področjih strelovod za marsikatere zadeve, ki so predvsem odgovornost klubov, je ocenil Mijatović.

Odgovornost NZS je skrbeti za čim boljšo organizacijo tekmovanj in za zagotavljanje optimalnih pogojev za delovanje vseh nogometnih dejavnosti, je za STA poudaril prvi mož slovenskega nogometa, ki je kot pomembno izpostavil še odločno nasprotovanje Evropske nogometne zveze (Uefa) superligi. Ta bi po njegovem mnenju bila slaba za majhne lige.

Domača sezona se je pred kratkim končala. Ste zadovoljni z njo?

Menim, da smo imeli zelo zanimivo sezono. Ne čisto takšno, kot so bile predhodne, ki so se praktično vse odločale v zadnjem krogu. Letos smo imeli borbo za prvaka odločeno že prej, vendar smo imeli na koncu pomembne odločitve za uvrstitev v evropska tekmovanja in za obstanek.

Ob samem koncu je črni madež nekoliko pustilo dogajanje na finalu pokala? NZS je tudi uvedla preiskavo. So že kakšni zaključki?

Ta tekma bi morala biti krona pretekle sezone. A manjši del navijačev je brez kakršnega koli razloga pokvaril dogajanje. V 60. minuti so izvajali neko svojo zgodbo. Zelo težko je to preprečiti, nihče tega ni niti pričakoval niti napovedoval.

Posledično smo se odločili pogledati, kaj je manjkalo v organizaciji, da je prišlo do česa takšnega. Pri tem moram opozoriti, da ta trend divjanja navijačev, četudi gre za manjši del navijačev in ga zaznavamo v zadnjem času, ni prisoten le v Sloveniji. Zato se bomo morali na en način v neki širši akciji vprašati, kako reševati tovrstne zadeve.

V zvezi s tem se je oglasil tudi predsednik Olimpije Adam Delius, ki je v pogovoru za Delo pozval k odločnejšemu ukrepanju NZS. Tudi k izrekanju prepovedi vstopa navijačem.

Večkrat sem že povedal, da NZS takih sankcij ne more izrekati, ker nima nobenih podlag za tovrstno ukrepanje. Tudi infrastrukturni pogoji, ki jih imamo v Sloveniji, nam ne dovoljujejo, razen na parih stadionih, da ugotavljamo kršilce. Govorim o zelo kakovostnih videonadzornih sistemih. Potem je tu še zakonodaja, ki mora opredeliti kako in na kakšen način se ta zadeva lahko rešuje.

Čeprav ne želim vračati žogice komur koli, ampak na koncu imajo ključno vlogo pri navijačih ravno klubi. Največ lahko naredijo v komunikaciji z njimi.

Sicer je velikokrat iz besed predstavnikov klubov razumeti, kot da je za vse, kar je narobe v prvi ligi, kriva NZS. Brali smo tudi izjavo predstavnika Sežane ob izpadu v drugo ligo, da je klubski nogomet prepuščen samemu sebi.

Vsak lahko izrazi svoje mnenje. Te izjave športnega direktorja Sežane sicer ne bi komentiral, ampak dejstvo je, da je Sežana vse štiri sezone bila venomer v borbi za obstanek, na meji regularnih pogojev za nastopanje v 1. SNL. Zakaj lahko drugim klubom uspeva na drugačen način?

NZS je odgovorna za organizacijo in vodenje tekmovanja. Ob tem, ko že skoraj 10 let ni združenja, NZS tudi trži ligo in pomaga na različnih področjih, koliko je v njeni moči, da omogoča klubom čim lažje funkcionirati. Najlažje je obrniti puščice proti nekomu in mi smo tu vedno strelovod za vse probleme, ki jih imajo posamezniki v klubih, ker ne postorijo dovolj pred svojim pragom.

Od spomladi leta 2021 poteka veliko debate o t. i. superligi, ki jo želijo ustanoviti nekateri največji evropski klubi. Slovenski nogomet v tej debati ni neposredno vključen, a bi tovrstna sprememba vplivala tudi nanj. Kako po vašem mnenju?

Projekt superlige je poskus ustvarjanja neke monopolne lige, v kateri bi igrali samo izbrani klubi. Računica snovalcev je izključno finančna - ti največji klubi si želijo tekmovanja, iz katerega bi črpali zajetni del sredstev, brez nekega sistema solidarnosti, ki ga zagotavlja Uefa v svojih tekmovanjih. V njih se iz sredstev, ki se ustvarijo na najvišjih ravneh tekmovanj, del razdeli tudi malim zvezam.

V primeru superlige bi se lahko poslovili od evropskega modela športa, ki ohranja sistem napredovanja in izpadanja v tekmovanjih, kakor tudi sanje, da lahko otroci iz manjših okolij in klubov nekoč zaigrajo v ligi prvakov. Nenazadnje je takšna tudi zgodba našega reprezentančnega kapetana Jana Oblaka. Ne razumite me narobe, razvoj je seveda dober, ampak zgolj v primeru, da ščiti temeljne postulate športa v smislu odprtih možnosti za dostop do nogometa.

Vendar predstavniki superlige vseskozi obljubljajo več denarja za nogomet ...

Ampak to je več denarja samo za tistih 12, 16 ali pa 20 klubov, ki bi tekmovali v tej superligi. Vsi ostali deležniki nogometa od tega ne bi imeli veliko. Ob tem je treba dati velike zasluge predsedniku Uefe Aleksandru Čeferinu, ki se je temu projektu odločno zoperstavil.

Je z vami kot predsednikom NZS stopil v stik kakšen predstavnik tega projekta, da bi vas poskušal prepričati nasprotno?

Kot predsednika NZS me še ni nihče kontaktiral s tem v zvezi. Seveda, na nekaterih dogodkih, povezanih z nogometom, nekateri izmed njih malo predstavijo svoje videnje. Sicer pa so v zadnjem času zagnali tudi PR akcije, da bi poskušali prodreti globlje s svojim sporočilom, ampak mislim, da jim to kaj prida ne uspeva.

Veliko je govora na evropski ravni o t. i. finančnem fair playu oz. o licenciranju klubov. Ti morajo izpolnjevati pravila glede finančne odgovornosti. Letos se je v medijih veliko pisalo o Olimpiji v tem smislu, a ob tresenju gore s hudimi sankcijami se je na koncu rodila miš. Kako gledate na to?

V tem obdobju, ko je Olimpija imela težave glede licenciranja, o katerih govorite, je klub dobil prepoved izvajanja prestopnih aktivnosti. Kasneje pa v takšnih primerih klubu grozijo, če določene obveznosti niso poravnane na določeni dan, tudi sankcije Uefe za mednarodna tekmovanja. Na koncu je sicer Olimpija sanirala svoje dolgove do tistih, ki jim je to morala poravnati in zato dobila pogojno kazen. Če bo ponavljala kršitve, kot jih je imela ob koncu preteklega leta, v sezoni 2024/25 ne bo smela igrati v evropskih tekmovanjih.

Jaz upam, da se jim glede na letošnje izkušnje kaj podobnega naslednje leto ne bo pripetilo. Pa ne samo Olimpiji - nobenemu od klubov, ki želijo tekmovati na mednarodni ravni.

Kako pa na splošno gledate na finančno zdravje slovenskih klubov?

Se mi zdi, da je to iz leta v leto bolj občutljivo vprašanje, ker na en način proračuni klubov rastejo, vendar rastejo tudi zahteve in želje. Glede na to, da so vsi opravili licenčni postopek, pomeni, da je stanje zadovoljivo. Seveda Slovenija je še daleč od tiste organizacijske ravni, ki ga dosegajo klubi v državah, kjer poslovni modeli omogočajo brezskrbno delovanje iz sezone v sezono.

Zveze po Evropi dajejo vse večji pomen vlaganju v ženski nogomet. Tudi NZS to izpostavlja kot prednostno nalogo. Ob tem pa je še vedno slišati kritične glasove igralk, da denarja ni dovolj.

Rekel bi, da je razvoj na področju ženskega nogometa evidenten. Res je, da je tradicija moškega nogometa bistveno daljša, ampak ženski nogomet je v zadnjem obdobju v veliki ekspanziji. Dejstvo pa je, da je tržnost moškega nogometa še vedno veliko višja od ženskega. Ko je govora o plačilih, lahko razdelimo to, kar iztržimo. Kritike sicer so in bodo vedno, vendar mi v ženski nogomet vlagamo najmanj še enkrat toliko kot zanj iztržimo.

Javna razprava trenutno poteka o morebitni prodaji Športne loterije tujemu strateškemu partnerju. Kakšno je stališče NZS, ki se s svojim 17-odstotnim deležem skupaj z Olimpijskim komitejem in Smučarsko zvezo odloča o prodaji večinskega deleža?

Ko se je NZS odločila, da vstopi v lastništvo Športne loterije, je šlo izključno za poslovno odločitev. Moram reči, da je to bila odlična odločitev takratnega vodstva. Tudi če pride do morebitne prodaje, bo to izključno poslovna odločitev. Mi se bomo za to odločili, če bomo ocenili, da je to zdravo, dobro in da nam prinaša dolgoročne koristi.

Pa pričakujete, da bo strateški partner na tem področju pripeljal več denarja za slovenski šport?

To je zelo težko povedati vnaprej, ampak če gledamo izkušnje iz drugih držav, ki imajo zadeve organizirane drugače, kot mi, bi rekel, da ja.

To velja za ves šport? Ali zgolj za nogomet?

Težko je reči. Mislim, da je vedno potrebno dosegati rezultate, potrebno je biti gledan, da ima nekdo potem interes vlagati denar ali v določen šport ali v panogo. Vseeno menim, da bo to veljalo za vse. Konec koncev stave niso samo na nogomet, ampak se izvajajo praktično na vse športe.