Kakšne zgodbe piše življenje! O tem se je lahko prek svojih glasbenih poti dodobra prepričal slovenski glasbenik Vlado Kreslin. Posebna zgodba pa ga veže tudi z žal pokojnim Markom Elsnerjem.
Kot je sporočil svojim sledilcem na družbenem omrežju Facebook, se je zgodilo še za časa nekdanje skupne države na legendarnem stadionu.
Zapis objavljamo v celoti.
Marko Elsner
Spomladi leta 1983 sem se znašel v Beogradu na nogometni
tekmi Crvena zvezda: Vardar. Na stadion Marakana smo se z beograjskimi prijatelji, ki so imeli svoje kanale, brez vstopnic pritihotapili skozi poseben »Djajićev« vhod in se namestili med Zvezdine navijače. Ti so itak bili v preveliki večini. Pri beograjskem klubu je takrat igral mladi slovenski igralec Marko Elsner, ki je na vso moč razbijal balkanski mit o »smučarjih«, torej Slovencih, ki nimajo talenta niti domiselnosti za to sveto igro. Poleg tega, da je bil zelo simpatičen in odličen igralec, je vladala urbana legenda, da je on edini, ki si lahko privošči, da sedi večer pred tekmo s steklenico vina v Slaviji vsem na očeh. Mislim, da je imel Vardar že tri ali štiri gole v mreži, jaz pa sem vztrajno navijal za Makedonce. Vsake toliko me je kdo pogledal izpod čela, vendar sem bil v sigurnih rokah svojih beograjskih mangupov. Poleg tega se mi je zmeraj zdelo strahopetno navijati za večjega, bogatejšega in močnejšega.
Potem pa me je Stevo dregnil pod rebra in zašepetal: »Vidi ovo!« in zavpil priti zelenici: »Slovenac, pojma nemaš!« Obrnili so se trije štirje gledalci, češ, kaj pa noriš .. To je ponovil čet petnajst minut in obrnile so se tri vrste. Ko se je oglasil tretjič, se je obrnilo pol tribune, žugajoč: »Kreten, pusti našega Slovenca!« Stevo me je spet dregnil in pomežiknil: »Vidiš, kako vas imamo radi!«
Dober občutek je bilo biti Slovenec, takrat, na največjem in najbolj vročem jugoslovanskem stadionu. Hvala Marko!