Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
STA
STA
03. 01. 2019 · 15:13
Deli članek:

Ali to pomeni konec?! Joc Pečečnik je očitno obupal, zdaj se je odločil za NEPRIČAKOVANO!

STA

Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki je sporočila, da je investitor podal izjavo o umiku svoje vloge iz postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja za gradnjo Bežigrajskega športnega parka (BŠP). Na Agenciji RS za okolje (Arso) so za STA potrdili, da so prejeli umik vloge in izdali sklep o ustavitvi postopka.

Na Arsu so za STA zapisali, da so 21. decembra prejeli umik vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg BŠP in 28. decembra izdali sklep o ustavitvi postopka. Kot so še zapisali, stranka ob umiku vloge ni podala nobenega pojasnila, tega tudi ni dolžna storiti, saj lahko po zakonu o splošnem upravnem postopku kadarkoli umakne zahtevek. Vse stranke v postopku imajo 15 dni od vročitve možnost pritožbe.

Za pojasnila je STA povprašala tudi Joca Pečečnika, ki je glavni investitor prenove, a se še ni odzval. Deležnika v družbi BŠP sta poleg Pečečnikove družbe GSA še Mestna občina Ljubljana in Olimpijski komite Slovenije.

V Civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, kot so zapisali, razumejo, da umik vloge iz postopka za pridobitev okoljevarstvenega soglasja pomeni, da je tudi investitor spoznal, da projekt BŠP na lokaciji Plečnikovega stadiona ni sprejemljiv, saj bi poleg prevelike okoljske obremenitve pomenil tudi uničenje Plečnikove dediščine. Spomnili so, da projektu poleg prebivalcev nasprotujejo nekateri slovenski in tuji strokovnjaki ter kulturne ustanove in združenja.

Izrazili so upanje, "da to končno pomeni tudi iskanje nove rešitve, ki bo omogočila spomeniško ustrezno obnovo Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, takšni, kot nam ga je zapustil avtor, ter trajno vrnitev obnovljenega spomenika v javno uporabo Ljubljančanom in obiskovalcem za rekreativne namene, turistične oglede itd".

Nazadnje je Arso v ponovnem postopku aprila 2017 izdal okoljevarstveno soglasje, čemur so sledile pritožbe stranskih udeležencev, državni pravobranilec pa je vložil pritožbo kot varuh javnega interesa zaradi neskladnosti projekta z veljavnimi predpisi na področju varovanja kulturne dediščine. Ministrstvo za okolje in prostor je nato 13. novembra 2017 okoljevarstveno soglasje odpravilo ter zadevo vrnilo na Arso v ponovno odločanje.