Da je Olimpija v času, odkar jo kot predsednik vodi Milan Mandarić, iz svojega objema občutno prelahko spustila kar nekaj kakovostnih nogometašev, drži kot pribito. Eden teh je več kot očitno tudi Žan Medved. No, ko je slednji odšel iz Ljubljane, nihče ni kaj prida obžaloval. Toda manj kot leto dni pozneje je že jasno, da so zmaji povsem zgrešili pri ocenjevanju njegovega potenciala.
Zgodba Žana Medveda je kronski dokaz o tem, kako čudežen šport zna biti velikokrat nogomet. Še pred letom dni je robustni napadalec oral zelenice v drugi slovenski nogometni ligi. Kot posojen nogometaš Olimpije je nosil dres Fužinarja in se na Koroškem kar izkazal. V prvem delu pretekle sezone je v 2. SNL odigral 19 tekem in zabil 14 golov. Čeprav je dokazal, da zmore in zna, med zeleno-belimi vseeno ni dobil priložnosti. Niti ene. Niti minute. Nič. Na papirju je bil član Olimpije od poletja 2017 dalje, torej približno dve leti in pol. V tem času je zabil osem golov na 17 tekmah v mladinskem moštvu in to je vse. Kar trikrat je bil posojen drugam: pri Fužinarju je v dveh različnih obdobjih dosegel 24 zadetkov na 36 tekmah, v Italiji je pri Vis Pesaru za dokazovanje dobil le 83 minut, a se je na Apeninskem polotoku, kot je povedal pred časom za naš časnik, "kljub temu veliko naučil in napredoval tako v nogometnem kot tudi osebnostnem smislu". V članski ekipi Olimpije pa, kot rečeno, – nič. Ko je na začetku letošnjega leta prišel v klubske prostore in rekel, da želi oditi, so zmaji sicer pokazali medlo željo, da bi vseeno ostal. Za Medveda je bilo to premalo. Sploh v luči tega, kar se mu je ponudilo. Tedaj je na mizi presenetljivo že imel ponudbo slovaškega velikana Slovana. "Ah, kaj rine tja, saj ne bo nič igral," so modrovali številni. Medved jim je odločno odgovarjal: "Verjamem vase! Vem, da zmorem. Vem, da lahko!" Pa je odšel v Bratislavo. In začela se je pisati preprosto čudovita zgodba o povsem nepričakovanem preporodu nogometaša, ki je bil v Ljubljani več kot očitno neupravičeno zapostavljen.
TRINAJST TEKEM, SEDEM ZADETKOV
Odkar je Medved član kluba, ki ga napajajo milijoni ene najbogatejših slovaških družin Kmotrik, je za člansko in rezervno ekipo odigral 13 tekem, med strelce pa se je vpisal sedemkrat. Dobra statistika, kajne? Kaj dobra, dejansko celo odlična. Sploh za nogometaša, ki v očeh mnogih ni bil dovolj dober ne za Olimpijo ne za Prvo ligo Telekom Slovenije. V teh dneh je bil Medved prvič na delu tudi v dresu mlade reprezentance Slovenije. V Italiji je po njegovem prodoru zadel Aljoša Matko, na Madžarskem je realiziral enajstmetrovko. Obakrat je tudi z igro pustil več kot soliden vtis. Prav po debiju v dresu z državnim grbom so na vrata Slovana po naših zanesljivih informacijah potrkali kar trije (znani) evropski klubi.
Medved se je ekspresno hitro znašel na seznamu želja Groningena, h kateremu se je letos vrnil legendarni Arjen Robben, ki je medtem sicer že končal kariero, in tudi Heerenveena, kjer so se svoj čas kalili Luka Zahović in nekateri drugi slovenski nogometaši. V oči je padel tudi za zdaj neimenovanemu klubu iz Belgije. Toda dobiti Medveda ne bo preprosta operacija. Generalni direktor Slovana Ivan Kmotrik mlajši Medveda še kako ceni. V njem vidi novega Andraža Šporarja, prepričan je, da je Medved naslednji Slovenec, ki bo navduševal (no, dejansko že navdušuje) navijače Slovana. Po naših informacijah so v klubu, s katerim je pred dnevi pogodbo sklenil novi trener članske ekipe Darko Milanič, ob vedno večjem smukanju okrog Medveda pošteno navili njegovo ceno. Kmotrik mlajši naj bi vsem zainteresiranim klubom že sporočil, da za 21-letnika zahteva najmanj dva milijona evrov! Noro, kajne? Še pred enim letom je igral v 2. SNL, še pred manj kot letom dni ni bil dovolj dober za Olimpijo, zdaj pa … Nogomet je res čudežen šport!
ZASLUŽILI BODO TUDI LJUBLJANČANI
Čeprav je Medved za Olimpijo že preteklost, se tudi Ljubljančani lahko veselijo njegovih dobrih iger na Slovaškem. Ko (če) ga bo Slovan prodal nekomu drugemu, bo to razlog za radost tudi v upravi Olimpije. Zmaji so namreč pozimi v predčasno prekinitev pogodbe z Medvedom privolili v zameno za 10 odstotkov odškodnine ob njegovem naslednjem prestopu. Vsaj nekaj torej, bi lahko zapisali. No, ob kakopak močno prisotni misli, kako dobro ekipo bi lahko imela Olimpija oziroma kako dobro bi dejansko lahko služila s prodajo nogometašev, če bi le zaupala igralcem, ki so bili v njeni lasti.
