Ob dolžnem spoštovanju do belgijskega drugoligaškega prvenstva ne gre za tekmovanje, ki bi bilo zanimivo širšemu krogu ljudi. Vendar za slovenske ljubitelje nogometa to v tej sezoni ne drži povsem. Krivec, da je tako, je Etien Velikonja, ki po precej ponesrečeni pustolovščini pri Cardiffu v dresu Liersa doživlja pravi preporod.
Sedemindvajsetletni šempetrski napadalec je jeseni v dresu Liersa zabil štirinajst golov na šestnajstih tekmah in na ligaški lestvici strelcev zaseda drugo mesto. Za njim je tako najlepše leto, odkar je poleti 2012 iz Maribora prestopil h Cardiffu, pri katerem ni nikoli dočakal prave priložnosti za dokazovanje. Za Valižane je nastopil samo na petih tekmah, tri je odigral v angleškem drugoligaškem tekmovanju (championship), dve v pokalu. Večino časa je preživel pri rezervni ekipi in tam pridno zabijal, a mu tudi to ni pretirano pomagalo – vsaj kar zadeva igranje za prvo moštvo Cardiffa. Kljub vsemu ne obžaluje svoje odločitve, da je postal član modro-belih.
"V tistem trenutku je prišla dobra ponudba in z Mariborom smo se jo odločili sprejeti. Ničesar ne obžalujem. V Sloveniji sem dosegel vse, kar sem lahko. Bil sem najboljši strelec, osvojil prvenstvo, pokal, superpokal, igral v skupinskem delu lige Europa. To je bila izjemna priložnost, ki sem se jo odločil sprejeti z odprtimi rokami," se je dogajanja izpred treh let in pol spomnil Velikonja. Stvari se nato niso razpletle po njegovih željah. "Res je, čeprav si nimam česa očitati, ker vem, da sem naredil vse. Na začetku je zgodba delovala zelo pozitivno. S Cardiffom sem oddelal del priprav, zadel proti Newcastlu, a nismo najbolje startali v prvenstvo. Ob vrnitvi z reprezentančne akcije smo zaradi slabših rezultatov spremenili slog igre. Cilj je bil napredovanje v premier ligo. Nismo več poskušali igrati dobrega nogometa, spredaj smo imeli visokega napadalca in se zanašali na visoke žoge, v tem sistemu pa me trener ni videl. Ker smo imeli potem izjemne rezultate, se je vse obrnilo, tako kot se je."
PRILOŽNOSTI PA OD NIKODER
Na priložnost je čakal v drugi ekipi Cardiffa, za katero je redno igral in zabijal. Zdelo se je, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo pridružil prvemu moštvu. To se ni zgodilo, čeprav je iz tedna v teden dobival pohvale trenerjev.
"Okoli mene so bili izjemni igralci, kot sta Craig Bellamy in Fraizer Campbell, rekel sem si, da moram biti verjetno potrpežljiv. Delal sem dobro, redno zabijal za drugo ekipo, a prave priložnosti ni bilo od nikoder." Eti je ostal v dobrih odnosih s trenerji iz Cardiffa, ki so mu takrat tudi sami dejali, da ne razumejo, zakaj ni dobil priložnosti. Tudi po njihovem mnenju bi si jo namreč bolj zaslužil kot nekateri drugi. "Cardiff je imel visok proračun in je lahko pripeljal, kogar je hotel. Imeli smo izjemno ekipo in bilo bi veliko razočaranje, če ne bi napredovali v premier ligo. Glede na vložek in igralce, ki smo jih imeli, je bilo to pričakovano. Tudi v drugi ekipi smo igrali proti močnim moštvom. Ker sem redno zabijal, sem seveda pričakoval priložnost."
Povsem normalno je, da se dolgotrajno in mukotrpno čakanje mora nekje poznati. Za napadalca je psihična stabilnost zelo pomembna, normalno je bilo, da je vse skupaj načenjalo njegovo samozavest. To vpliva tudi na razpoloženje zunaj igrišča. "Tako je, nobeno presenečenje ni, če potem zapadeš v krizo. Zadnji dan januarskega prestopnega roka 2014 sem poskušal vse skupaj rešiti s prestopom v Rio Ave. Prišel sem v moštvo, ki je bilo sicer že izoblikovano, tam preživel tri mesece in odigral osem tekem. Lahko bi bilo boljše, lahko pa bi ostal v Cardiffu in ostal na začetku." Čeprav tega še ni vedel, se je takrat že začela njegova pot navzgor. Za pol leta se je sicer vrnil v Cardiff, januarja 2015 pa se je preselil k belgijskemu Liersu, ki ga je v tistem času vodil Slaviša Stojanović. Dobil je priložnost, ki jo je potreboval, da je prišel na staro raven. Končno, bi lahko dodali.
ODLOČIL SE JE ZA "VARNEJŠO" RAZLIČICO
Na šestnajstih tekmah (v vseh tekmovanjih) se je petkrat vpisal med strelce. V Liersu se je počutil odlično, in ko so mu odgovorni v Cardiffu po koncu sezone ponudili možnost, da si spet najde novo okolje, se je vrnil v Lierse. Pri tem mu je bilo povsem vseeno, da so se rumeno-črni preselili v drugo ligo. Pri odločitvi je zelo pomembno vlogo odigralo dejstvo, da mu poleti poteče pogodba s Cardiffom, zato je izbral "varnejšo" različico. Želel je nekam, kjer bi imel možnosti za dobro sezono.
"V Liersu sem z dobrimi igrami sam sebi dokazal, da sem lahko spet stari dobri Eti. Poleti sem se za vrnitev odločil, ker sem poznal okolje in sem vedel, da bom redno igral ter da bom imel priložnost za izjemno sezono. Vedel sem, da je to korak nazaj, zame pa je bilo najpomembnejše, da zadnjo polsezono še nadgradim in grem spet naprej. Mislim, da sem se pravilno odločil, in sem zadovoljen," se je v Etienovem glasu občutilo zadovoljstvo po prikazanem v jesenskem delu tekmovanja, nato pa nam je razkril, da je bil njegov cilj leto končati z enakim številom tekem in golov. "Potreboval sem nov zagon, ko ti steče, dobiš motivacijo in skušaš biti vsako tekmo še boljši. Ne samo z goli, tudi z igrami. Še bolj pomembno mi je, da dobro igram v polju, čeprav pri napadalcih štejejo zadetki." Za svoje predstave je prejel tudi precej čestitk iz Walesa. "Bil sem kar presenečen, ker sem dobil veliko sporočil iz Cardiffa, tudi od trenerja. Očitno me še vedno spremljajo."
NIČ NA SILO
Liersu za zdaj ne kaže najbolje, na lestvici zaseda deseto mesto v 17-članskem tekmovanju, od vodilnega Tubizeja ga loči 12 točk. "Za to je kriv slabši začetek sezone. Zamudil sem prve štiri tekme, ekipa je imela takrat na svojem računu samo točko in zaostanek za prvim mestom je podoben tudi zdaj. Če pogledamo samo drugo četrtino tekmovanja, smo zbrali največ točk. Po menjavi trenerja nam gre odlično. Upam, da se bomo na mini pripravah zelo dobro pripravili in kar se da dobro začeli spomladanski del."
Ker je govoril v prvi osebi množine, smo ga seveda vprašali, ali to nemara pomeni, da bo še naprej igral za Lierse, kamor je posojen do konca sezone, ali vseeno obstaja možnost, da bo januarja zamenjal delodajalca. "V nogometu ne moreš vedeti, kaj se bo zgodilo. Glede na položaj, v katerem sem bil, je zame najpomembneje, da nadaljujem to, kar sem začel v letu 2015. Bomo videli, kaj bo, toda ničesar ne želim delati na silo." Potrdil nam je, da povpraševanje po njegovih uslugah obstaja, ampak se ni z nobenim klubom konkretneje pogovarjal. Ob tem ni zavrnil niti možnosti, da bi ga lahko gledali v kakšnem od domačih klubov. "Tega ne moreš narediti nikoli, a zdaj je najbolj pomembno, da se dobro pripravim, da bom spomladi nadaljeval v podobnem ritmu. Kjerkoli bom, bom poskušal biti najboljši." Ob slovesu je Velikonja ostal skromen tudi pri željah za novo leto, saj je dejal, da je njegova primarna želja ostati zdrav, vse drugo bo že prišlo.
