Iskal je dokončen prestop, pri tem je našel Cagliari in Sardinijo, z njim pa smo se pogovarjali tik pred začetkom tekmovalne sezone, ko se je privadil na novo okolje, in hkrati le nekaj dni po zelo odmevnem vsesplošnem pretepu na srečanju z moštvom s Korzike, ki je precej začinil tako njegovo dozdajšnje bivanje na otoku kot pričujoči intervju. "Temperature so že nekaj dni noro vroče, a tam je bilo vroče še precej bolj," pravi. A pojdimo lepo po vrsti ...
Podobni pogovori se po navadi začnejo z vprašanjem, kdaj, kako in zakaj ste se odločili za nov klub.
Šlo je za precej nenadno odločitev, ki se je rodila v času, ko sem imel na mizi neke druge možnosti. Moj zastopnik mi je predstavil zanimanje in ponudbo Cagliarija, pogledal sem, premislil in se kar hitro odpravil na Sardinijo. Pod točko ena me je bil Cagliari pripravljen odkupiti od Genoe, pri čemer so drugi ponudniki na to temo hodili kot mačka okrog vrele kaše. Za to sem Cagliariju zelo hvaležen, saj pri mojem prvem italijanskem klubu stvari niso tekle tako, kot sem si želel ...
Vas lahko prekinem? Zakaj niso? Kaj se je dogajalo?
Genoi sem hvaležen za to, da me je kot zelo mladega nogometaša pripeljala v Italijo in me narisala na tukajšnji nogometni zemljevid. Toda v zadnjem času v tem klubu nisem čutil niti drobca zaupanja, slišal sem veliko o tem, da name sploh ne računajo, zato vnovično posojanje zame ni prišlo v poštev. Že ko sem igral v Ceseni, sem govoril, da želim Genoo zapustiti dokončno, po vrniti v ta klub pa so se ti občutki še okrepili.
Vrniva se na začetek. Kjer je točka ena, je vsaj še točka dve, verjetno ste želeli izpostaviti še kakšen razlog za prestop na Sardinijo?
Pod točko dve je šlo za zelo resno ponudbo zelo resnega kluba, ki mi je dal jasno vedeti, da ima z menoj resne načrte. Pred tem nisem še nikoli občutil, da bi nekdo tako zelo verjel vame, in občutek je bil oziroma je odličen. Predstavili so mi projekt, ki me je vključeval v tako veliki meri, da sem ga postavil na prvo mesto in se zanj hitro odločil.
Govorili ste o drugih ponudbah, verjetno je bila med njimi tudi kakšna prvoligaška. Kako ste razmišljali ob tem, zakaj ste se v tekmovalnem smislu odločili za korak nazaj?
Imel sem ponudbe klubov, med katerimi so največ zanimanja pokazali v okoljih, ki bodo po eni sezoni v prvi ligi skoraj zanesljivo postala drugoligaška. Seveda ne bom govoril o konkretnih imenih, toda vse napovedi in projekcije pravijo, da bo tako. In potem sem poleg vprašanja o posojanju in odkupu razmišljal tudi o tem, da ne želim postati nogometaš z etiketo rednega izpadanja v drugo ligo. Enkrat je bilo dovolj, zdaj pa sem rajši odšel na nižje izhodišče z željo doživeti vzpon v prvo ligo, pripadajoče navdušenje ter potem zagon v elitnem tekmovanju. Verjetno gre v tekmovalnem smislu res za korak nazaj, s tem se logično lahko strinjam, toda v drugih pogledih ne čutim tako. Mislim, da bom v zelo dobri in zelo ambiciozni ekipi veliko igral, najresneje bomo naskakovali serie A, in če nam v skladu z načrti res uspe že v prvi sezoni, se bo to leto izkazalo za odlično naložbo.
Kako ste se privadili na nov klub, ki v primerjavi s Ceseno predstavlja precejšnjo spremembo?
Šel sem v neznano okolje in od prej nisem poznal nobenega novega soigralca. Toda prišel sem ravno v času, ko je ostalo še nekaj dni pripravljalnega tabora, na katerem sem hitro navezal stike, zato sem se kmalu počutil, kot da sem tukaj že od nekdaj. Sem človek, ki s tem nima težav, družba je odlična in tudi v tem pogledu je vse v najlepšem redu. Tako kot je vse v najlepšem redu, kar zadeva pogoje, ki so ob izjemnem centru za trening ter vzorno urejeni prehrani in podobnih rečeh resnično fenomenalni. Gre za klub z dolgoletno tradicijo v serie A, ki želi zadržati to raven organizacije oziroma jo še dvigniti za takojšnjo vrnitev v elitni razred.
V prvi vrsti je Sardinija izrazito lepša, pravzaprav je neverjetno lepa. Pogosto ne morem verjeti svojim očem, sploh poletje je tukaj fantastično in resnično bi mi bilo težko bolj všeč. Naj gre za Cagliari ali za kraje drugod po otoku, je Sardinija čudovit kraj za življenje, ki resnično ponuja brezmejne užitke.
Najprej sem verjel, da lahko posredujem kot mirovnik in mirim strasti. Toda kmalu sem začel spoznavati, da je to čista utopija. S svojim pristopom nisem imel nobenih možnosti, nihče me ni upošteval, zato sem imel na voljo zgolj dve možnosti: sodelovanje v pretepu ali umik.
Slišati je, kot da ste si že uspeli vzeti nekaj časa za ogledovanje. Je vključevalo tudi znameniti sever otoka, ki z morjem karibske barve in mondenimi zalivčki spada med najelitnejše evropske destinacije?
Zaključek priprav, o katerem sem govoril, je potekal ravno na severu, v neposredni bližini najprestižnejših krajev. Na koncu smo imeli tekmo, nato pa sem tam ostal še noč dlje in si naslednji dan vzel čas za oglede. Nisem si mislil, da Evropa ponuja kaj takega; ti kraji, plaže, okolica … zares sanjsko!
Vse prej kot lep in sanjski pa je bil sever Sardinije pred nekaj dnevi, ko ste tam odigrali prijateljsko tekmo z ekipo iz Ajaccioja, torej z druge strani preliva, ki loči Sardinijo in Korziko?
Drži, tisto je bilo nekaj povsem drugega in je skazilo čudovit vtis, ki ga je pri meni pustilo vse drugo, kar sem do zdaj doživel tukaj. Preprosto nisem mogel verjeti, kaj se je dogajalo.
Rivalstvo med Sardinci in Korzičani je na vseh ravneh med najstarejšimi in najbolj gorečimi v Evropi, kar ste ob vsesplošnem pretepu spoznali na lastne oči ter občutili na lastni koži.
Marsikomu ni jasno, zakaj sploh organizirajo te tekme med sovražniki in zakaj so ta srečanja relativno pogosta. Seveda je na eni strani razumljivo, kajti zanimanje je velikansko, vsi se pogovarjajo zgolj o tem. Toda po drugi strani je vsakič bolj kot ne jasno, da bo prišlo do pretepa takih ali drugačnih razsežnosti. Vedno pride, pri čemer je bil tokratni nekoliko večji in daljši.
Na spletu smo lahko videli nekaj amaterskih posnetkov, kako je bilo videti v resnici in povsem od blizu?
Kot so mi povedali tisti, ki so podobne tekme igrali že večkrat, je ključ vedno enak in po njem so tudi tokrat pretep napovedovali že vnaprej. Na začetku še nekako gre, potem pa se stopnjujejo provokacije, dokler ne uidejo nadzoru, razsežnost pretepa pa je odvisna od različnih dejavnikov. Tudi tokrat se je stopnjevalo, in ko so si skočili v lase, je bilo ravsanje resnično vsesplošno. Sicer so kmalu prišli policisti in drznil sem si verjeti, da se bodo zadeve začele umirjati, toda po njihovem prihodu je bilo še slabše, še huje. Padalo je z vseh strani in sploh nisem vedel, kaj storiti.
Kaj pa ste storili, kakšna je bila vaša vloga v tem incidentu?
Najprej sem verjel, da lahko posredujem kot mirovnik in mirim strasti. Toda kmalu sem začel spoznavati, da je to čista utopija. S svojim pristopom nisem imel nobenih možnosti, nihče me ni upošteval, zato sem imel na voljo zgolj dve možnosti: sodelovanje v pretepu ali umik. Tedaj me je k sebi poklical srbski nogometaš Damjan Đoković, ki je pred nekaj leti igral za Ceseno in ki zdaj igra za to korziško ekipo. »Pridi sem, Luka, umakniva se, ti so še bolj nori kot pri nas. Ni ga denarja, da bi sodeloval v tem pretepu,« mi je dejal, uspela sva se umakniti in nato med pogovorom na varni razdalji počakala, da so se stvari sčasoma umirile.
Čaka vas še kakšna prijateljska tekma, prvenstvo se začne nekoliko pozneje, kar pa ne pomeni, da je tekmovalni debi daleč?
Res je, že v nedeljo nas čaka pokalni začetek sezone, torej so tekmovalne obveznosti za najbližjim vogalom. Tega se vsekakor veselim, nato bomo menda odigrali še nekaj prijateljskih tekem, govori se o precej odmevni s Hamburgom. Septembra bo šlo zares v prvenstvu, v katerem nas čaka kar 42 tekem, zato bo ritem divji. Velikokrat bosta na teden dve tekmi, toda tega se ne bojim. Ravno nasprotno, gre za nekaj, kar potrebujem in kar mi bo pomagalo pri napredku.
Sardincem preostali Italijani očitajo, da so precej … hm, reciva temu drugačni.
Besedo drugačni redko slišiš, zato pa vsakdo, ki preživi nekaj časa v Italiji, posluša o tem, da so Sardinci posebni ali celo čudni. Od celinske Italije so oddaljeni še precej bolj kot prebivalci Sicilije, najbližje so prav tako zelo specifičnim Korzičanom in razvili so drugačno kulturo ter tudi precej drugačen jezik. Uradno narečje, toda v resnici gre skorajda za drug jezik, pri katerem ti znanje italijanščine pomaga zelo malo oziroma praktično nič. Sardinci, s katerimi imam opraviti, se zato trudijo, da bi govorili čim bolj italijansko, in mi gredo s tem precej na roko.
Živite v mestu ali zunaj njega? Sami ali v dvoje?
Živim zelo blizu središča Cagliarija, ravno dobro sem se naselil v novo stanovanje in sem zelo zadovoljen. Dekle pride prihodnji teden in za zdaj sva dogovorjena, da bo sicer preživljalo veliko časa tukaj, a bo vendarle še vedno leteče, kot temu radi rečemo, in se vračalo v Slovenijo.
Kakšne so povezave z domovino?
Najlažje je prileteti do Benetk, kar je za Ljubljano še sprejemljivo, za štajerski konec pa vendarle nekoliko predaleč. Zato iščemo povezave s Trstom, ki pa jih prek Rima ali Milana prav tako ne manjka.
Kakšen je vaš pogled proti reprezentančnim vodam? Člansko ste okusili, v mladi ste stalni član, kakšni so načrti v zvezi s tem?
Zares me zanimata samo bližajoči se kvalifikacijski tekmi mlade izbrane vrste, z drugimi se ne obremenjujem. Lepo je bilo spoznati, da me je opazil tudi selektor članske reprezentance, zdaj pa se mi nikamor ne mudi. Osredotočen sem na to, da čim več igram na klubski ravni, zato sem tudi povlekel poteze, ki sem jih. Ob tem pa verjamem, da se bom s številnimi nastopi dokazal in da bom prej ali slej tudi na reprezentančni ravni dobil želeno.
