Vprašanje, ki se po neuspehu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo poraja samo po sebi. Vprašanje, od katerega ne beži niti Matjaž Kek in katerega je načel takoj po tekmi s Kosovom. Čeprav je poudaril, da bo čas za konkreten odgovor na to vprašanje šele po samem zaključku kvalifikacij, torej po torkovem gostovanju na Švedskem, je izkušeni Mariborčan vseeno načel perečo temo.
"Mislim, da so to vprašanja za konec kvalifikacij, ampak saj pravim: Jaz sem vašemu kolegu rekel, da točno vem, v katero smer gre moja kariera, moja nogometna pot. Preveč sem dal že skozi, da ne bi bil pripravljen tudi na takšne trenutke. Jasno je, da se je v Sloveniji že parkrat zgodilo, da si eno leto heroj, čez eno leto in pol pa nimaš pojma in je vse proti tebi. A tako je pač v športu, ne samo pri nas," je Kek začel svoj odgovor na vprašanje, ali še čuti željo iti s Slovenijo v boj za Euro.
In nadaljeval: "Me pa malce skrbi ta govor telesa in odziv določenih igralcev. In upam, da se motim, ko imam nekje občutek, da vsi skupaj niso več z glavo v teh kvalifikacijah oziroma da so se že predali. Da niso enostavno verjeli v to, da lahko obrnemo še vse skupaj. Tukaj je nekje moje razočaranje. Če bi kdo bil boljši ali manj slab, to je bolj vaša tema. Vse skupaj, kar smo pripravljali, se je podrlo v peti, šesti minuti. S prvim dvobojem, ko smo odmaknili nogo. In tam se je začelo. Če dobro pogledate. Še enkrat: Težak, težak večer. Vprašanje, če smo si vsi skupaj zaslužili, da tako končujemo kvalifikacije, ampak tudi to bo šlo mimo, tudi to je treba dobro, korektno, samoobjektivno preživeti in potem vse skupaj postaviti v novo smer."
Slovenski selektor je potem pristavil: "Prepričan sem, da je v slovenskem nogometu dovolj kakovosti, da se bomo znova vsi skupaj veselili. Kdo, kje, na kakšen način, katero leto, pustimo času čas. Če pa ostanem še enkrat na tej današnji tekmi, to ni bilo dovolj, to od prve sekunde ni bilo na ravni renomeja in slike te ekipe, ki se je dolgo gradila, ki se je krvavo gradila, ki je krvavela, trepetala, sprožila potem zasluženo evforijo po 15 letih. To danes ni bilo vredno tega. Ampak, saj pravim, nekje, v nekih momentih se nam to ne dogaja prvič. Tako da odgovornost selektorja, odgovornost vseh nas, ki vodimo vse skupaj, je ogromna. Pri tem moramo biti sami do sebe pošteni."
Na dodatno vprašanje o tem, ali si torej želi nadaljevati kot selektor, je odvrnil: "Povedal sem vam, da je to vprašanje za konec kvalifikacij. Mislim, da me popolnoma razumete, tako kot jaz razumem vas. Taka vprašanja in take debate so običajne, navsezadnje smo v takšni službi. Ampak o tem bom res govoril, ko se bodo kvalifikacije končale. Nisem pa ravno znan po tem, da bežim od svoje odgovornosti."
