Matjaž Kek je na novinarski konferenci iskreno spregovoril o tem, zakaj je Slovenija odločilno tekmo za ostanek v boju za svetovno prvenstvo odigrala tako zelo skromno. Mariborski strokovnjak je govoril o slabem začetku tekme, o porazu na tribunah in na igrišču, o rdečem kartonu Petra Stojanovića, o osebnem razočaranju in tudi o tem, kako naprej. Z njim ali brez njega? Vse odgovore najdete v nadaljevanju.
Prvi komentar tekme?
Čestitam Kosovu na popolnoma zasluženi zmagi. Premagali so nas, ob tem pa pretepli kot še nobena ekipa do zdaj. Tudi na tribunah je bila to ena težjih gostujočih tekem do zdaj. Zaslužena zmaga in čestitke Kosovu ter vse dobro v nadaljevanju kvalifikacij.
O začetku tekme. Ste pričakovali takšen začetek Kosova?
Popolnoma isto so igrali tudi na Švedskem. Zgodi se, da dobiš v rani fazi tekme gol, ampak ostaja še 85 minut. Potrebovali smo pol ure, da smo vzpostavili ravnotežje, imeli preko Vipotnika priložnost. Ampak vsi dvoboji, vse 'druge' žoge so bile njihove. Zaradi tega so imeli toliko posesti. Jasno pa je, da je o tehničnih napakah na tej ravni brezpredmetno govoriti, ker se je vse skupaj videlo na igrišču.
Vzdušje, mučne scene. Bi bilo sploh možno karkoli drugače narediti? Koliko so vas slovenski navijači pustili na cedilu?
Tukaj imam malo svoje mnenje. Če so nas navijači sploh pustili na cedilu, če so sploh imeli možnost priti do kart. Ampak to je vprašanje za nekoga drugega. Je bilo kar težko, ampak v Prištini jih je bilo 15 ali 20 tisoč, pa smo jih pred enim mesecem nadigrali. Tokrat so oni nas razbili. Diametralno nasprotje. V takšni tekmi, na takšen način igrati … Govorim o agresivnosti, o dvobojih, drugih žogah, enostavno v sodobnem nogometu nimaš možnosti na tak način zmagati.
Čemu pripisujete, da je do tega prišlo?
Popolnoma drugače je bilo vse skupaj videti na treningih, toda treningi so eno, tekme nekaj drugega. Gol na začetku tekme nas je presekal, vendar imeli smo narejen načrt tudi za kaj takšnega. Nekje imam občutek, kot da smo z desetimi igralci bili odločnejši, hrabrejši, kot pa na začetku, ko smo bili v polni postavi. Ob polčasu smo tudi menjali, želeli spremeniti sistem, dati v igro sveže igralce. A potem na tak način ostaneš z igralcem manj, z rdečim kartonom pustiš soigralce na cedilu. In potem je bilo zelo težko. Težak večer in težak poraz, tudi osebno zame.
Kaj selektor reče igralcu, ki se, potem ko ga pošlje na igrišče, v petih minutah spravi v tri situacije za rumeni karton, tudi če je bil drugi, izključujoč, malce pretiran s strani sodnika?
Zdaj pretiran ali ne … Verjetno bi že tam na kornerju lahko prejel drugi rumeni karton. Mislim, da je to neodgovorno. S toliko odigranimi tekmami odreagirati na tak način … Jaz se zavedam neke želje, da bi se vse skupaj obrnilo. Toda mi smo ves čas govorili, da moramo ostati hladne glave, ker smo približno vedeli, kako bodo oni igrali. Oni so igrali v telo in tu so nas razbili.
Kaj sledi v teh dneh, ko boste še skupaj? V katero smer bodo tekli pogovori s fanti? Kako odigrati še preostalo tekmo in kaj se pogovarjati za naprej?
Vsem nam je jasno, da smo tokrat bili videti katastrofalno. Jaz sem že tolikokrat povedal, da je odgovornost tako v dobrem kot v slabem pri selektorju. In tukaj sploh nimam nobene dileme. Kar se tiče zadnje tekme v Stockholmu, gre za tekmovalno tekmo, igra se za točke in zagotovo bomo morali odigrati in poskušati biti veliko boljši, da zaključimo te kvalifikacije na pozitiven način. Jasno pa je, da če v kvalifikacijski skupini daš dva gola, in to v prvi tekmi, potem je nekaj hudo hudo narobe.
Je ta neučinkovitost že psihološki problem?
Ne vem, jaz iščem odgovore nekje v sebi in … Kot da so fantje v nekem momentu videli, na kateri ravni oni igrajo, v katerih klubih, s kolikšnimi težavami se mi soočamo. Mene to res … Da na domači tekmi gredo tako preko tebe v teh dvobojih, v tej agresivnosti … Tega si nisem znal predstavljati. Očitno tudi izbor igralcev ni bil pravi, čeprav smo vsi skupaj menili, da je to najboljše, kar v danem momentu imamo. Slabo smo bili videti. V prvem polčasu zaostajali, potem rdeči karton in avtogol, ki je slučajnost. Vse skupaj je šlo proti nam. Tudi takšne tekme so v nogometu, športu, tudi v takšnih tekmah je treba biti dostojanstven, dovolj samokritičen in čestitati nasprotniku. Sam pri sebi moraš potegniti črto in narediti račun. Ena tekma še je, po koncu kvalifikacij se bo potegnila črta, to danes pa je bilo slabo, premalo in jasno, da sem sam osebno zelo razočaran.
Ali čutite željo po vsem tem, kar ste povedali, še enkrat vse skupaj zlagati, iti v boj za Euro ali o tem še ne razmišljate?
Mislim, da so to vprašanja za konec kvalifikacij, ampak saj pravim: Jaz sem vašemu kolegu rekel, da točno vem, v katero smer gre moja kariera, moja nogometna pot. Preveč sem dal že skozi, da ne bi bil pripravljen tudi na takšne trenutke. Jasno je, da se je v Sloveniji že parkrat zgodilo, da si eno leto heroj, čez eno leto in pol pa nimaš pojma in je vse proti tebi. A tako je pač v športu, ne samo pri nas. Me pa malce skrbi ta govor telesa in odziv določenih igralcev. In upam, da se motim, ko imam nekje občutek, da vsi skupaj niso več z glavo v teh kvalifikacijah oziroma da so se že predali. Da niso enostavno verjeli v to, da lahko obrnemo še vse skupaj. Tukaj je nekje moje razočaranje. Če bi kdo bil boljši ali manj slab, to je bolj vaša tema. Vse skupaj, kar smo pripravljali, se je podrlo v peti, šesti minuti. S prvim dvobojem, ko smo odmaknili nogo. In tam se je začelo. Če dobro pogledate. Še enkrat: Težak, težak večer. Vprašanje, če smo si vsi skupaj zaslužili, da tako končujemo kvalifikacije, ampak tudi to bo šlo mimo, tudi to je treba dobro, korektno, samoobjektivno preživeti in potem vse skupaj postaviti v novo smer. Prepričan sem, da je v slovenskem nogometu dovolj kakovosti, da se bomo znova vsi skupaj veselili. Kdo, kje, na kakšen način, katero leto, pustimo času čas. Če pa ostanem še enkrat na tej današnji tekmi, to ni bilo dovolj, to od prve sekunde ni bilo na ravni renomeja in slike te ekipe, ki se je dolgo gradila, ki se je krvavo gradila, ki je krvavela, trepetala, sprožila potem zasluženo evforijo po 15 letih. To danes ni bilo vredno tega. Ampak, saj pravim, nekje, v nekih momentih se nam to ne dogaja prvič. Tako da odgovornost selektorja, odgovornost vseh nas, ki vodimo vse skupaj, je ogromna. Pri tem moramo biti sami do sebe pošteni.
Si torej želite nadaljevati kot selektor?
Povedal sem vam, da je to vprašanje za konec kvalifikacij. Mislim, da me popolnoma razumete, tako kot jaz razumem vas. Taka vprašanja in take debate so običajne, navsezadnje smo v takšni službi. Ampak o tem bom res govoril, ko se bodo kvalifikacije končale. Nisem pa ravno znan po tem, da bežim od svoje odgovornosti.
V kakšnem stanju je bil kapetan Oblak, ki niti enkrat ni poslal dolge žoge z nogo?
Vse to so problemi, vse to so momenti, ki so se zarotili proti nam. A nekako imam občutek, da smo toliko negativizma tudi izzivali. Poškodba je bila, to moramo priznati, zdaj pa se je še poslabšala. Mislim, da bo v Stockholmu na golu stal nekdo drug. jaz pa upam, da z Janom ni kaj hujšega in da se bo lahko čim prej vrnil na igrišče. Ker vloga in pomen takega kapetana je za to ekipo ogromna. To se zelo dobro vidi. Hkrati pa je vloga vsakega kamenčka v našem mozaiku zelo pomembna in res je škoda, da smo se tako hitro razbili.
Slovenija na štirih tekmah ni dala gola, kako si to razlagate?
Saj ste vse povedali. To je vam jasno, to je meni jasno, to je navijačem jasno Če smo lahko po Prištini govorili, da smo v drugem polčasu zapravili nemogoče, tokrat seveda tega ne moremo govoriti, ne moremo govoriti o kakšni resni priložnosti. Če ti eden najboljših igralcev ne da gola tako dolgo, kot ga ni dal, in če potem čakaš, da bo v njegovi odsotnosti kdo drug prišel iz tega ven - zaman. Zagotovo je to eden od problemov, jih je pa več. Najti se bodo morale rešitve v slovenskem nogometu. Zagotovo s tako sterilnostjo v napadu ne bo šlo - pa smo ponovno igrali z dvema napadalcema, ofenzivnim vezistom, visoko postavljenimi bočnimi. Enostavno ne pridemo do izraza in ne izkoristimo niti tisto malo, kar se nam ponudi. Predvsem pa o tej tekmi menim, da ob takem številu dobljenih ali izgubljenih dvobojev dobiš dodatno energijo. Oni so črpali iz vsake žoge, mi smo z vsako žogo padali. To je bila osnova, šele potem lahko začnemo govoriti o znanju, o kvaliteti. Njih je zmaga v Stockholmu izjemno napolnila s samozavestjo, mi pa smo mislili, da se bo vse zgodilo samo.
Je ravno v želji po tej energiji vstopil Stojanović?
Vsem nam je jasen njegov status v zadnjem obdobju, a dejansko nas je on s to svojo energijo, pozitivnostjo pogosto potegnil za seboj. Danes je to žal šlo v negativno in neodgovorno smer, tega se mora zavedati. Prevečkrat pa je Peki šel na glavo za to reprezentanco - danes pač ni bil njegov on. Kot vsi mi si tudi on zasluži kritike, a namen je med polčasom bil, da gremo na štiri branilce, da dvignemo oba boka, toda v šestih minutah dva rumena kartona sta vse to končala. Presekalo nas je, čez pet minut smo dali še avtogol za 2:0 in zgodbe je bilo konec.
Ali Slovenija težje igra tekme, ko mora zmagati?
Mora se samo umreti, a bila je to tekmo, ko bi lahko ostali živi in nato bili v igri za nekaj več. Za takšne tekme je treba imeti karakter, treba je imeti srce. Tokrat nismo pokazali tistega, kar nas je nosilo pri naših uspehih. Je nekaj dejavnikov sicer, ki so vplivali, a najbolj je pomembno to, kakšen smo imeli govor telesa. ne bi si smeli dovoliti, da smo imeli takega, potem ko smo ves teden najbolj poudarjali ravno to, na kakšen način moramo odigrati. Ne bi si smeli dovoliti, da nas v dvobojih preprosto odnesejo. Neverjetno je, da smo hoteli graditi na dobrem drugem polčasu v Prištini, potem pa se nam je zgodilo, kar se nam je zgodilo. Saj smo že kdaj prej dobili gol na začetku, a nismo ostali tako sterilni. Predvsem na sredini so nas - pohodili.
