Na Poljudu smo v četrtkovem večeru lahko spremljali doktorsko disertacijo kako premagati Francoze. Predvsem v prvem polčasu. Oznako igralec tekme bi si bržkone zaslužil Ivan Perišić, še en senator slačilnice, ki je podal pri prvem in sam dosegel drugi gol. Ali pa vratar Dominik Livaković, ki je zaustavil par nevarnih strelov Kyliana Mbappeja. Vsemu temu pa je kot ponavadi iz vezne vrste dirigiral 39-letni maestro Luka Modrić.
Nabralo se je let. In nabralo se je nastopov v kockastem dresu. Devetintrideset let in 185 nastopov. A Modrić še ni končal. Zakaj tudi bi, navsezadnje je v četrtkovem večeru v splitski školjki še enkrat več pokazal, da še ni za staro šaro. Še vedno je katalizator izbrane vrste.
Medtem ko so nekateri dolgoletni soborci že nekaj čas bodisi v penziji (Gareth Bale, Toni Kroos, Marcelo ...) bodisi v nogometnem zakotju (Cristiano Ronaldo, Karim Benzema, Marcelo Brozović ...), je on še vedno v Realu in hkrati kapetan tretje reprezentance z zadnjega SP. Minutaža pri Realu morda ni več takšna kot v preteklih letih, toda zanimiv in pomenljiv je podatek, da je v letošnji sezoni za klub iz reprezentanco skupaj zaigral že na 52 tekmah. Največ med vsemi nogometaši Reala.
Tudi hrvaške izbrane vrste si ne moremo zamisliti brez njega. Od zadnjih 44 tekem Hrvaške je izpustil eno samo. Prijateljsko z Makedonijo, ki je prišla dva dni po finalu lige prvakov 2024.
Eden tistih nogometašev izumirajoče vrste, ki bi prišli peš na reprezentančni zbor. Vedno in povsod. Kako dolgo še? Konec je blizu, v ozadju se že slišijo prvi takti uspešnice skupine The Doors »The End«, toda zadnje vendarle še ni rekel. Leta so le številka, njegove številke pa so še vedno sijajne. Med 31 vrhunskimi igralci, ki so bili na zelenici Poljuda, je bil Modrić najboljši tako po številu prestreženih podaj (5), kot tudi po uspešnosti driblinga (2/3). Po dobljenih dvobojih je bil tretji (6/12), po pridobljenih posestih pa četrti (6). Na igrišču je prebil celotno tekmo.
Tudi ali predvsem po njegovi zaslugi je Hrvaška dobila bitko na sredini igrišča. »Forma je prolazna, klasa je vječna,« pravi eden izmed rekov iz one strani Kolpe. Prevod verjamemo, da ni potreben.
