Bilo je veselje, bilo je nekaj negotovosti, bila je drama in spet je bilo veselje. Bilo je navdušenje, bila je evforija. Bil je vrtiljak čustev ... Dogajanje po koncu tekme mladih reprezentanc Avstrije in Slovenije v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Dunajskem novem mestu, ki se je razpletla z izidom 1:1, je bilo vsekakor nenavadno. Ali če hočete – čudno. Če se malce pošalimo, se izbranci Mileta Aćimovića takoj po zadnjem žvižgu neprepričljivega švicarskega delivca pravice niso pustili motiti. Bili so prepričani, da so se uvrstili zaključni turnir, ki bo prihodnje leto na Slovaškem, ampak … Ostali nis(m)o bili. Nis(m)o bili gotovi. Takšna in drugačna preračunavanja so trajala in trajala, mobiteli so 'delali sto na uro', nakar je postalo jasno, da bi se moral zgoditi res velik čudež, da Slovenija ne bi igrala na Euru. In slavje se je lahko nadaljevalo …
"V tej tekmi je bilo poplačano vse, kar smo naredili v zadnjem letu. Kar smo naredili v celotnem ciklu kvalifikacij. Opazno je bilo delo, ki smo ga opravili," je povedal presrečni Mile Aćimović in nadaljeval: "Preizkušnja je bila zares zelo, zelo zahtevna. Avstrija je kakovostna reprezentanca, toda ko fantje pustijo srce na igrišču … Vedno sem govoril, da zelo radi igrajo za Slovenijo. Prihajali so poškodovani, prehlajeni, bolni, a so vedno storili vse, da so lahko igrali, stisnili so zobe. Takšen odnos mora biti nagrajen. Neizmerno sem vesel, da vodim takšno generacijo. To je velik uspeh."
Po norenju na zelenici se je slavje kakopak nadaljevalo v slačilnici. Toda brez selektorja. "Nisem še uspel priti v slačilnico. Enostavno je veselje takšno, da so vsa vrata blokirana, zaprta … " je slabo uro po dvoboju ob smehu pojasnjeval nekdanji odlični vezist. "Ampak imeli bomo dovolj časa, da se bomo skupaj poveselili," je še pristavil v resnem tonu. In so se ...
