Da solze sreče ne bodo zaman ... Predsednik NZS z jasno željo, glejte, kaj sporoča igralcem!

Pobudo oziroma prošnjo, da bi nenačrtovano in povsem spontano stopil pred nekaj prisotnih predstavnikov sedme sile, je na torkovem treningu sprejel tudi prvi mož slovenskega nogometa Radenko Mijatović. Človek, ki je tudi v zelo težkih razmerah in pod hudim pritiskom tako pomanjkanja dobrih rezultatov kot pritiska okolice, verjel v to garnituro in to zgodbo, je pravzaprav že pokazal, da je imel prav – zelo blizu pa je tudi ultimativne potrditve tega. "Veliko smo že naredili in se spravili v res ugoden položaj. Smo tik pred ciljem in ponosni nase, vendar pa seveda želimo in po svoje tudi moramo narediti še ta zadnji korak. Fantje imajo izjemno željo narediti ga in pokazati, da lahko zaigrajo na velikem tekmovanju. Gre za generacijo, ki bi si to nadvse zaslužila, in upam, da nam bo uspelo ter se bomo skupaj veselili. Če ne v petek, pa nato v ponedeljek v Ljubljani," je razmišljal predsednik.

Zalotil sem se, da na tekme hodim v istih oblačilih
Iz njegovih besed pa je bilo razbrati, da bi zanj sanjski scenarij predstavljala kombinacija zmage na Danskem in takojšnje uvrstitve na Euro. "Imate prav, zame bi bilo to nekaj najlepšega. Zame bi bilo slaviti na Danskem res nekaj sanjskega, hkrati pa sem prepričan, da razprodane Stožice nato v ponedeljek ne bi bile prikrajšane. Videli bi lepo tekmo v prazničnem vzdušju, vsi bi hoteli razbremenjeno proslaviti zgodovinski uspeh, to bi bilo izjemno v vseh pogledih," je pojasnil človek, ki so ga že ob oktobrski zmagi nad Finsko na častni tribuni premagale solze sreče, ki bi novembra lahko postale ikonične.

"Včasih človek čustev preprosto ne more nadzorovati in mislim, da je prav tako. Ne samo da je bila tista tekma pomembna, temveč so selektor in nogometaši z njo opravili na način, ki si ga lahko na tako prelomni preizkušnji samo želiš in ki je o celem slovenskem nogometu povedal ogromno," nam je zaupal Mijatović in priznal, da je v njem kar nekaj vraževernosti ter mora z njo krmariti med vsemi obveznostmi in načrti predsednika v takem tednu na pragu takega uspeha. "Mislim, da smo v nogometu vsi po malem vraževerni, zase pa rad priznam, da se me te stvari kar dotaknejo," se je nasmehnil in nadaljeval: "Poznam zgodbo o trenerju, ki je zmagal neko tekmo po tem, ko mu je sin s tržnice prinesel zaboj paradižnika. In je nato ta vzorec želel ponavljati na naslednjih tekmah. Ta je morda pretirana, a sam malce verjamem v te stvari in zalotil sem se že, da na tekme hodim v istih oblačilih, hkrati pa ničesar prehitro ne napovedujem. Nekako v slogu, da karkoli lahko pomaga in ne more škoditi," se je predsednik odprl, zato smo kar sami zaključili, da to še nista ne prostor ne čas za pogovor o osebnem prazniku, ki se zanj bliža. "Absolutno imate prav, ta zadeva je v drugem planu. Dajmo doseči svoj cilj, nato pa bomo imeli več kot dovolj časa, da se zadeve lotimo tako, kot se spodobi."