Mislili smo, da boste prišli malce v Slovenijo, saj imate reprezentančni premor.
Ah, ni časa. Moram delati, moram trenirati. Dva dneva smo imeli prosto, jutri zjutraj (včeraj zjutraj, op. p.) pa imam trening s svojo ekipo.
Iz vaše ekipe je bolj malo reprezentantov.
Imam enega bolgarskega, Ivana Goranova, ki je kapetan v Levskem, in enega, ki igra za reprezentanco Islandije.
Svoje delo na klopi Levskega ste začeli izjemno, saj ste zmagali pet tekem zapored. Vas na ulici že cukajo za rokav?
Pustimo zdaj to. To je šele začetek prvenstva.
Kako ste se torej znašli v Sofiji?
Treba je hiteti počasi. Napredovati moramo korak za korakom. Najprej sem moral spoznati ekipo oziroma igralce, še vedno pa gradim moštvo. Še nekaj časa bo trajalo, da bom imel ekipo, ki si jo vsaj približno želim. Na nekaterih igralnih mestih imamo še vedno primanjkljaj. V bližnji prihodnosti moramo ekipo popolniti in uskladiti. Prvi mesec je bilo kar naporno. Od petih tekem, ki sem jih vodil, smo tri igrali v gosteh. In te poti so bile dolge. Reprezentančni premor je prišel zelo prav, da smo se najprej malo spočili, zdaj pa bomo začeli mini priprave. Treba se bo dobro pripraviti, saj nas konec meseca čaka velik derbi s CSKA-jem. Počasi se moramo pripraviti na nadaljevanje prvenstva.
Po izpadu iz evropskega pokala, ko je Levski sramotno pokleknil proti Vaduzu, ste prevzeli vajeti in moštvo dvignili.
To je dolgotrajno delo, počasno in treba je biti potrpežljiv. Še vedno imam veliko dela pred seboj. V zadnjem krogu smo res premagali ekipo Beroe, ki je bila do naše tekme še brez poraza in ima v svojih vrstah tri reprezentante, ki so zdaj v Ljubljani. Enega od teh igralcev sem ob svojem prihodu želel v svoji ekipi, a se na žalost ni izšlo. Res je bila težka tekma, kakovostna, čvrsta, lepa atmosfera na tribunah, odločale pa so malenkosti. In takih tekem je v bolgarskem prvenstvu kar nekaj, saj ni malo kvalitetnih ekip, ki imajo res dobre tujce.
Primerjava med slovenskim in bolgarskim klubskim nogometom. V Bolgariji je nekaj tradicionalno velikih ekip.
Nekaj ekip je res na evropski ravni. Lahko izpostavim Ludogorec, ki je skoraj vsakoletni član lige prvakov. Letos mu sicer ni uspelo, se je pa brez težav uvrstil v ligo Europa. V svojih vrstah imajo ogromno število dobro plačanih tujcev. Mislim, da imajo v začetni enajsterici samo dva Bolgara, je pa zato toliko več Brazilcev. Veliko tudi prodajajo igralce, saj so nedavno enega prodali v Crveno zvezdo in naslednjega v nemško ligo. Ludogorec ima res neverjetno število igralcev, vodi pa jih brazilski trener. Zagotovo imajo najboljše pogoje za delo v Bolgariji. Podobno je s CSKA-jem, ki ima prav tako veliko število tujcev in nekaj bolgarskih reprezentantov, ki so odšli v Slovenijo na tekmo. V bolgarski ligi se igra čvrst in agresiven nogomet in gostovanja so po navadi zelo težka. Za kreativnost pa so po navadi zadolženi tujci.
Primer Jan Oblak?
Ne vem, kaj se dogaja. Bral sem, da ni prišel zaradi poškodbe. In da je potem branil tekmo za Atletico. Ostalega ne morem komentirati, ker ne poznam dejstev. Lahko pa povem, da Jana slovenska reprezentanca zagotovo potrebuje. Kaj je kdo komu rekel in kakšna so opravičila tega ali onega, o tem pa ne vem nič in tudi ne morem komentirati.
Lahko kot nekdanji igralec, trener, nekdanji selektor ... poveste, ali je kapetanski trak res najvišja čast za igralca v eni ekipi?
Odvisno, kakšno ekipo imaš. Lahko imaš kapetana in vodjo ekipe – liderja. Lahko imaš kapetana in liderja v eni sami osebi. Sam sem imel kot trener v nekaterih moštvih kapetana ekipe, potem pa sem imel še vodjo na igrišču. V resnici sem imel dva igralca ... Najboljše je sicer, da sta tako kapetan kot vodja ena in ista oseba, toda včasih ne gre. Sta pa tudi dve različni stvari biti kapetan reprezentance in biti kapetan kluba. Lahko se zgodi, da je nekdo kapetan v reprezentanci, pa v klubu ni. Veliko je odvisno tudi od tega, kakšne igralce imaš po značaju. Zagotovo je biti kapetan zelo pomembna funkcija, v današnjem nogometu je to predvsem ugledna funkcija. Včasih je imela vloga kapetana na igrišču večjo težo, saj so bili kapetani tisti, ki so se šli pritoževat k sodniku, pa niso dobili rumenega kartona. Danes ga dobiš v vsakem primeru. Za moje videnje je bolj pomembno kot to, kdo je kapetan, kdo je vodja na igrišču.
CELOTEN INTERVJU S SLAVIŠO STOJANOVIĆEM SI LAHKO PREBERETE SAMO V ČETRTKOVI TISKANI IZDAJI EKIPE SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA TRAFIKA24.SI!
