"Rosija, rosija," je z vzklikom na odru slavnega Bolšoj teatra za navijaško vzdušje na gala prireditvi ob robu SP poskrbel tudi predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) Gianni Infantino. Vnovič je bil z ramo ob rami z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prvenstvo v največji državi sveta označil za najboljše doslej. Rusija in Putin pa sta dokazala, da brez zapletov lahko gostita športni dogodek v 12 mestih z več kot milijonom tujih obiskovalcev.
"Veseli smo, da so si tuji gostje lahko vse ogledali na lastne oči in razbili svoje mite in predsodke o naši državi. Tudi to je pomemben dosežek prvenstva," je dejal Putin, ki nesporno sodi v krog zmagovalcev dogodka. Predvsem tujim navijačem se je zahvalil tudi za športno navijanje. Pred turnirjem so se pojavljale govorice o angleških huliganih. "A vsi so se obnašali izjemno," je dejal Putin ter dodal, da je ponosen na organizatorje tekmovanja. "Lahko smo ponosni na to, kar so opravili."
Različni ocenjevalci pa svarijo pred prezgodnjim pisanjem slavospevov. Podobna je bila slika po zimskih olimpijskih igrah v Sočiju 2014, kjer je izredni organizaciji sladila največja dopinška afera v zgodovini iger. Kot v Sočiju je tudi po SP odprto vprašanje trajnostne rabe objektov, saj številni od 12 stadionov za SP niso v mestih s prvoligaši in so s tem bistveno preveliki za posamezna mesta, pa tudi pri stadionih, ki bodo nova domovanja prvoligašev, ostaja odprto vprašanje, do kakšne mere bodo navijači stadione napolnili, saj tega številke o povprečnem ogledu tekme iz preteklih let ne obetajo.
Tudi absolutne številke bodo v prihodnjih dneh in tednih dobile realne ocene. Prireditelji so se med prvenstvom pohvalili z 98-odstotno razprodanostjo tekem. A dejstvo je, da so bili stadioni v Rusiji manjši kot v Nemčiji 2006, JAR 2010 in Braziliji 2014. Absolutno gledano so številke gledalcev na stadionih zato najmanjše po prvenstvu 2002, ko sta SP gostili Japonska in Južna Koreja.
V svet pa je šla slika o brezhibni organizaciji. Po oceni časnika RBK naj bi Rusija za projekt porabila 14 milijard dolarjev, s čimer je zgradila tudi 100 nogometnih igrišč za trening, za samo tekmovanje pa sedem povsem novih stadionov, pet stadionov pa so organizatorji prenovili.
K sliki dobre organizacije so svoje dodali tudi Rusi sami, ki so tuje obiskovalce navdušili z gostoljubnostjo. Pri dogodku s SP pa ne gre le za evropske obiskovalce, ampak za širši vpliv, saj so bili številni tudi navijači iz Latinske in Južne Amerike. Svoje so k priljubljenosti Putina prispevali tudi obiski številnih državnikov. V primerjavi z nekaterimi drugimi prvenstvi je del svetovne politike dogodek sicer bojkotiral, vidni predstavniki nastopajočih moštev, pa tudi za Slovenijo morda nepomembnih voditeljev Palestine, Sudana, Gabona in Moldavije, a velika Rusija ima tudi široke geopolitične interese.
Po drugi strani pa so glasni tudi nasprotni glasovi in stalni kritiki Rusije, ki poudarjajo, da se za prebivalce države kljub izboljšani sliki v tujini ne bo spremenilo nič. Poudarjajo, da so človekove pravice ostale na enaki ravni, kar dokazuje tudi obisk čečenskega vodje Ramzana Kadirova na mundialu. Vprašanje človekovih pravic pa bo odprto tudi v naslednjih štirih letih do konca SP 2022 v Katarju.
STADIONI V RUSIJI, KAJ PO SP?
Rusija je za letošnje SP zgradila in prenovila 12 stadionov. Že pred SP se je razvnela razprava o tem, kaj se bo z objekti zgodilo po prvenstvu, saj je polovica stadionov v krajih, kjer ni ruskih nogometnih prvoligašev. Postavlja se vprašanje, kaj bo z objekti, saj strokovnjaki ocenjujejo, da bo njihovo obratovanje stalo 81 milijonov evrov letno.
MOSKVA - STADION LUŽNIKI: Potem ko je stadion gostil nedeljski finale, naj bi Lužniki z 81.000 sedeži postali nacionalni stadion zbornaje. A realno gledano, to pomeni pet do šest tekem izbrane vrste na leto. Po drugi strani pa je jasno, da bo objekt namenjen tudi širšemu krogu dogodkov, kot so koncerti in druge prireditve. Prvotno je bil stadion zgrajen že pred skoraj 70 leti, leta 1980 je služil kot olimpijski stadion med igrami v Moskvi, pa tudi sicer je bil vedno nekakšno športno ogledalo Rusije oz. Sovjetske zveze.
MOSKVA - STADION SPARTAK: Stadion s kipom Spartaka pred objektom bo bržkone redno razprodan tudi v prihodnjih letih. Objekt s 45.000 sedeži je dom moskovskega Spartaka, ekipe z največ naslovi v Rusiji in Sovjetski zvezi, ki ima široko bazo navijačev in številne uspehe.
KAZAN - ARENA: Stadion ob sotočju Volge in Kazanke ima 45.000 sedežev in je bil že zgrajen kot večfunkcijski objekt, namenjen tudi drugim prireditvam. Že leta 2015 je objekt gostil SP v plavanju in vodnih športih, namenjen pa je tudi koncertom in drugim prireditvam. Objekt je dom prvoligaša Rubina iz Kazana, a za potrebe nogometa prevelik, saj v povprečju v Kazanu nogometne tekme spremlja okrog 10.000 gledalcev.
SOČI - STADION FIŠT: Po zimskih olimpijskih igrah 2014, pokalu konfedercij in letošnjem SP za ta stadion do nadaljnjega ni več predvidenih večjih športnih dogodkov. Prvoligaša mondeno letovišče ob Črnem morju ne premore. Res je, da so pred meseci Dinamo iz St. Peterburga, ki igra v drugi ligi, preimenovali v FK Soči in da se klub seli na jug države, a samo s preimenovanje ne bo dovolj, da bi drugoligaš, ki v mestu nima tradicije, napolnil olimpijski stadion.
ST. PETERBURG- ARENA: Prenova stadiona v St. Peterburgu je stala skoraj milijardo evrov in velja za najdražjega med objekti za SP. V Metropoli bržkone ne bo težav, da bi bil stadion s 67.000 sedeži poln, saj je dom Zenita, ki velja za enega mednarodno najuspešnejši ruskih klubov.
JEKATERINBURG: V najbolj vzhodno ležečem mestu, ki je gostilo SP, je napovedana preureditev stadiona. Število sedežev bodo s 35.000 zmanjšali na 25.000, saj je tudi v tem mestu navdušenje nad nogometom manjše, kot to omogoča objekt za SP. Tekme domačega Urala si v povprečju ogleda po 10.000 gledalcev in verjetno bo objekt le redko razprodan.
KALININGRAD: Stadion v ruski enklavi sodi med tiste, kjer v mestu ni prvoligaša, ki bi polnil tribune. Domači ligaš Baltika nastopa v drugi ligi. V mestu napovedujejo druge prireditve za rabo objekta, ob stadionu pa bodo zgradili fakulteto za šport, na lokacijo v bližini stadiona pa preselili pisarne športnih klubov in organizacij.
NIŽNJI NOVGOROD - Oblasti v mestu ob Volgi po poročanju časnika Komersant ne pričakujejo, da bo objekt s 45.000 sedeži v prihodnjih letih posloval dobičkonosno. Domači klub igra v drugi ligi in v mestu se je že pojavila ideja, da bi k sodelovanju pri upravljanju stadiona povabili tuje vlagatelje.
ROSTOV NA DONU - Tudi v Rostovu na Donu bodo redno težko prodali po 45.000 vstopnic za tekme domačega prvoligaša. Po drugi strani pa gre za klub, ki je v preteklosti že presenečal in polnil tribune. Med drugim je Rostov leta 2016 v ligi prvakov premagal tudi nemškega velikana Bayern München.
SAMARA - ARENA: Industrijsko mesto, še eno ob Volgi, je dom prvoligaša Krila Sovjetov. Tudi ta klub bo težko napolnil objekt s 45.000 sedeži, zato v Samari napovedujejo, da bo objekt gostil tudi druge športne prireditve in nešportne dogodke. V mestu vedo, da bo vzdrževanje drago, zato upajo, da bo del stroškov prevzela vlada.
SARANSK - V najmanjšem mestu, ki je gostilo SP, so imeli prvotno načrt, da objekt s 45.000 sedeži po prvenstvu bistveno zmanjšajo. A trenutno ni jasno, kako se bodo oblasti odločile. Tam namreč upajo, da je domači drugoligaš Mordovija dovolj močan, da se prebije v prvo ligo, kar naj bi bil razlog, da objekt ostane nespremenjen. Med načrti je bila tudi možnost, da se stadion spremeni v nakupovalni center, a je to idejo zavrnil ruski predsednik Vladimir Putin.
VOLGOGRAD - ARENA: Tudi mesto, ki je šlo v zgodovino kot Stalingrad z najpomembnejšo bitko druge svetovne vojne, za tekme Rotorja ne potrebuje objekta s 45.000 sedeži. Klub, za katerega na tekmi v povprečju navija 4000 ljudi, je drugoligaš.
