Ta ima v reprezentanci tudi Miloša Degeneka, begunca srbskih staršev, s katerimi je kot otrok pobegnil iz domovine.
Za portal playersvoice.com.au je zdaj spregovoril o vseh grozotah, ki jim je bil priča kot otrok.
Rojen je bil leta 1994, v času vojne. "Imel sem 18 mesecev, ko smo zapustili hrvaški Knin, kjer smo živeli. Odšli smo na traktorju z mamo in očetom, devet dni smo bežali v Srbijo, sabo smo imeli samo mleko in kruh. Vse smo pustili za sabo. Hišo, sorodnike, prijatelje. To je zelo težka tema za mojo družino, o tem ne govorimo veliko. Moj oče že 24 let ni bil na Hrvaškem," je povedal Miloš Degenek
Družina je nato prišla v Aranđelovec, mesto 70 kilometrov od Beograda. "Leta 1999 je Nato bombardiral takratno Jugoslavijo, zakaj, nikoli ne bom razumel. Imel sem šest let. Igrali smo se na dvorišču nato pa ob zvoku siren bežali v zaklonišče. Včasih smo bili v teh tudi 48 ur. Brez sonca. Živeli smo kot psi, a najhujša je bila negotovost," je nadaljeval nogometaš.
"Če ti je uspelo zaspati, nisi vedel, kaj te čaka naslednje jutro. Nisi vedel, ali boš še videl starše, čutili smo, kako so se zaradi bombardiranja tresla tla, grozno je, spomnim se vseh trupel. Tega ne bi smel doživeti nihče, še posebej pa otroci. Sovražim vojno, to je bila odvratna izkušnja. Veliko ljudi je umrlo za brez veze. Otroci, nedolžni ljudje. Zakaj, ne vem. Vem, da sem vse to sovražil, tudi če kdo zdaj govori o vojni, vse to čutim. Preživel sem vojno, srečen sem, a preživeli so tudi ti grozni spomini."
Po vsem tem so nato z družino nekako pobegnili v Avstralijo, kjer so si iz nič ustvarili novo življenje, a starega nikoli niso pozabili.
