Ko se bo v nedeljo ob 12. uri začela tekma osmega kroga španskega prvenstva med Villarrealom in Celto iz Viga, bo Bojan Jokić z mislimi vse prej kot pri dogajanju na zelenici stadiona El Madrigal. Na tribuni, kjer bo sedel zaradi izključitve v preteklem krogu, bo razmišljal predvsem o nasprotniku, ki ga bo Slovenija le nekaj trenutkov pred začetkom omenjenega obračuna dobila na žrebu parov dodatnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2016.
Med mučenjem v Serravalleju je bil Bojan Jokić eden redkih v slovenskem taboru, ki so odigrali vsaj približno dovolj dobro za solidno oceno. Na levem boku je bil aktiven, kot že dolgo ni bil v dresu z državnim grbom, za nameček je še podal za drugi zadetek, s katerim je Slovenija zapečatila zmago nad enim najbolj skromnih nasprotnikov v svetovnem nogometu. S slednjim se je mučila precej bolj od pričakovanj, a za marsikoga to ni bilo presenečenje. Četa selektorja Srečka Katanca že več mesecev ne blesti, na splošno je v celotnih kvalifikacijah za Euro 2016 v Franciji postregla z bore malo dobrih predstav.
TUDI DRUGE SO IMELE TEŽAVE
"Ah, tokrat smo se res neverjetno mučili ..." je črto pod zadnjo tekmo rednega dela kvalifikacij potegnil Bojan Jokić in nadaljeval: "Proti takšnim nasprotnikom se je vedno težko motivirati, še težje pa postane, če tekma sploh nima nikakršnega tekmovalnega naboja. Marsikaj bi bilo drugače, če bi hitro zabili gol; recimo v prvem napadu, ko smo imeli priložnost za to. Če bi tedaj zadeli, bi San Marino hitreje 'razpadel' in imeli bi odprto pot do visoke zmage. Tako pa je tekmec pridobil samozavest in iz minute v minuto so bili nogometaši San Marina bolj prepričani, da lahko presenetijo. Za nas je bilo vse skupaj še toliko huje, ker se je igrišče že po nekaj minutah spremenilo v pravo blatno njivo. Kljub temu smo bili boljši in na koncu tudi zmagali; lahko bi še z višjo razliko, lahko bi bilo tudi 4:0, 5:0 za nas … Ampak saj je tako ali tako vseeno, kakšen je bil rezultat. Zmagali smo na tekmi, ki je ni bilo lahko odigrati. To je vse, kar šteje."
Po prvem polčasu mučenja na stadionu Olimpico je sicer smrdelo po zgodovinskem polomu, zato res ne bi bilo presenečenje, če bi v slovenski garderobi odmevali glasnejši toni. "Zakaj bi bilo glasno? Mislim, da so imele tudi večje ekipe od nas s San Marinom težave. Še zlasti do teh težav prihaja v prvem polčasu, nakar Sanmarinci fizično padejo in potem je vse lažje. Mislim, da so samo Angleži v Serravalleju na odmor odšli z 2:0, tudi Švicarji so bili po uvodnih 45 minutah pri rezultatu 0:0," je glede obračuna v San Marinu še pristavil Jokić.
ENA NAJTEŽJIH V KARIERI
V 900 minutah je Slovenija v kvalifikacijski skupini E osvojila premalo točk za drugo mesto, a dovolj za tretjega. To pomeni, da je zdaj pred njo še vsaj 180 minut v dodatnih bojih, ki pa bi se jim Slovenci roko na srce lahko izognili. Številni še vedno niso in dolgo ne bodo pozabili na žalostinko v Baslu, kjer je Katančeva zasedba vozovnico za EP že držala v svojih rokah, a jo nato izpustila v zadnjih desetih minutah, ko se je zgodil epski potop slovenske reprezentance.
"Drži, morda bi glede na vse to, kar se je dogajalo, lahko bili tudi drugi – z malce več sreče. A očitno je tretje mesto naša realnost. V nogometu je že tako, da dobiš toliko, kolikor daš. In mi smo, v celoti gledano, dali premalo. Lahko bi bili drugi, a smo tretji. Toda ne smemo več gledati nazaj, moramo gledati le naprej. Kar je bilo, je nepomembno," poudarja gorenjski bočni nogometaš, ki je glede izkušnje iz Švice iskreno dodal: "Čeprav sem dejal, da ne smemo gledati nazaj, pa moram priznati, da je bila tista tekma ena najtežjih v moji karieri. Upam si trditi, da enako velja za številne moje reprezentančne soigralce. Ne verjamem, da je ta generacija kdaj doživela kaj hujšega. Zelo težko je bilo pozabiti na to, dejansko se bo spomin še nekajkrat vrnil. Ampak … Ne, res se ne smemo ozirati čez ramo. Kar je bilo, je bilo. Zdaj nas čakajo dodatne kvalifikacije, in to je vse, kar šteje. Dobro se moramo pripraviti, kljub nekoliko slabšim predstavam se nam je namreč ponudila še ena priložnost za preboj na EP."
DA BI BILA POVRATNA DOMA
Od sredine uradne potrditve nosilcev na žrebu dodatnih kvalifikacij je jasno, da so morebitne nasprotnice Slovenije reprezentance Bosne in Hercegovine, Švedske, Ukrajine in Madžarske, odgovor na to, s kom se bo pomerila, pa bo padla v nedeljo malce pred poldnevom.
"Želim si, da bi dobili najugodnejšo ekipo za nas," je z nasmeškom na obrazu dejal Jokić, nato pa resneje pristavil: "Pravzaprav ne bi rad govoril o tem, koga si želim in koga ne. Vseeno je, koga bomo dobili. Bolj kot to je pomembno, da bomo na obeh tekmah dali svoj maksimum. Pa še nekaj je – ne glede na nasprotnika bosta to zelo specifični tekmi. Tekmi, na katerih igra niti ne bo tako pomembna, saj bo štel le rezultat. Tudi velike reprezentance na takšnih obračunih v ospredje postavijo rezultat, ne predstavo. Saj ne, da je igra nepomembna. Če ne igraš dobro, potem bo tudi pozitiven rezultat težko prišel. Rad bi zgolj poudaril, da so dodatne kvalifikacije specifična zadeva, v katerih moraš biti predvsem zelo premeten. Če že kaj, potem si želim predvsem to, da bi prvo tekmo odigrali v gosteh in povratno doma. In da v gosteh ne bi prejeli gola. To bi bilo super," je želje za prihodnji mesec razkrival devetindvajsetletnik.
ŠE NIKDAR SREČNEJŠI
Jokić v tem trenutku spada med najizkušenejše slovenske reprezentante, v dresu z državnim grbom je do zdaj odigral že 73 tekem. Doživel je torej marsikaj, tudi izkušnje z dodatnimi kvalifikacijami že ima. Pred šestimi leti se je namreč boril z Rusijo in Sloveniji pomagal izboriti nastop na svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki. Jokić je tedaj predvsem na povratni tekmi v Mariboru svojo nalogo opravil odlično, v žep je pospravil ruskega zvezdnika Andreja Aršavina, ki je bil v Ljudskem vrtu praktično neviden. Njegove izkušnje in tudi izkušnje preostalih, ki so dodatne kvalifikacije že doživeli, bi za Slovenijo kakopak lahko bile neprecenljive.
"Ah, Rusija ..." so se oči zasvetile Jokiću ob omembi dogodkov izpred šestih let: "Kar se je tedaj dogajalo, je bilo nekaj nepopisnega. Vsakič, ko se spomnim tega, mi zaigra srce. Ne vem, ali sem bil kdaj v svojem življenju tako srečen kot tedaj. To so spomini, ki bodo ostali za vedno. In služijo tudi za dodaten motiv … Sicer mi je žal, ker smo morali vnovič po težji poti, ampak tako pač je. Kar šteje, je dejstvo, da smo še živi, da še brcamo. A to moramo zdaj izkoristiti. Upam tudi, da bo sreča spet na naši strani. V preteklosti je bila v dodatnih kvalifikacijah kar nekajkrat. Toda srečo si je seveda treba tudi zaslužiti, tako da bo vse odvisno od nas."
BILO BI RES ŽALOSTNO
Čeprav se na prvi pogled dodatne kvalifikacije zdijo še precej daleč stran, je dejstvo, da se bodo reprezentanti spet zbrali že čez dobre tri tedne. Časa za individualno pripravo torej nogometaši ne bodo imeli na pretek, a vseeno dovolj, da bodo lahko vsaj malce izboljšali formo. "Ob tokratnem slovesu nas je selektor prosil, naj naredimo vse za to, da bomo na naslednji zbor prišli kar najbolje pripravljeni. Upam, da ga bodo predvsem tisti mlajši resnično poslušali, ampak osebno ne dvomim o tem. Pogovarjali smo se, kako je v dodatnih kvalifikacijah, nas, ki smo to že doživeli, so spraševali, kako in kaj. Zavedajo se, kaj je v igri; vsi se zavedamo. Za našo generacijo bosta to najpomembnejši tekmi, saj na evropskem prvenstvu ni igral še nihče. Res se moramo potruditi, da ne bomo ostali na pragu raja. To bi bilo res žalostno," je za konec pristavil Bojan Jokić.
