Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
Andrej Miljković
Andrej Miljković
12.10.2014 09:37:41
Deli članek:

Duh, ki ga dobro poznamo

Profimedia

Zmaga nad San Marinom je tudi za reprezentance omejene kakovosti povsem samoumevna in Litva, ki nedvomno spada med takšne izbrane vrste, pri tem ni nobena izjema.

Zato pa o kakršnikoli samoumevnosti ni ne duha ne sluha, kadar se take tri točke podvojijo, in še posebej v primeru, ko do podvojitve pride z uspehom na obračunu z lokalnim rivalom. Jasno, tudi pri tem ni Litva nobena izjema in tako bo slovensko reprezentanco v prestolnici te države pričakalo ozračje na meji evforije.

Naj se razumemo, najbolj vznesena in evforična športna čustva so tako v Vilni kot v drugih litovskih mestih rezervirana za košarko, to je treba poudariti ob vsaki priložnosti in pri tem poudarjanju se je treba zavedati, da zaostanek nogometa za katerimkoli športom v nobeni drugi evropski državi ni tako zelo velik.

Toda Litovci kajpak sanjajo tudi o odmevnih uspehih na nogometnih zelenicah, in vsakokrat ko se zdi, da bi se utegnili vsaj spogledovati s čim takim, se znajo razgreti tudi na temo postranske stvari, ki v nasprotju s svetom kot celoto zanje nikakor ni najbolj pomembna.

Občasno pridejo obdobja, ko naši tokratni gostitelji verjamejo, da bi jim lahko uspel tudi kakšen mednarodno odmeven nogometni dosežek, in v teh dneh je Litva vstopila v eno od teh obdobij. Kot rečeno, zmaga nad San Marinom ni zadostovala, daleč od tega. Zato pa je z dvema zmagama na dveh tekmah, skupno šestimi točkami, izenačenostjo z Anglijo in prednostjo na lestvici pred Slovenijo, Estonijo ter Švico povsem drugače. Bi bilo že tako ali tako in je v še večji meri, ker so v času slovenske zmage nad Švicarji Litovci v četrtek zvečer premagali na papirju nekoliko močnejše baltske brate.

Litva velja za nogometno najslabšo na tem območju, saj je Latvija pred leti že zaigrala na evropskem prvenstvu, medtem ko se mu je Estonija v prejšnjih kvalifikacijah za to tekmovanje povsem približala. Litovci se mu niso nikoli, toda po zelo spodobni predstavi proti favoriziranim Estoncem je marsikdo v tej košarkarski državi mnenja, da so v okoliščinah naše kvalifikacijske skupine dovoljene nogometne sanje.

Vsaj sanje o tretjem mestu in s tem dodatnih kvalifikacijah, glede na ničlo Švice na prvih dveh tekmah pa morda celo še o čem precej večjem, kar bi neposredna uvrstitev v Francijo nedvomno bila in k čemur bi uspeh na jutrišnjem srečanju s Slovenijo seveda prispeval ogromno.

"Smo v položaju, v katerem uživamo in v katerem uživajo tudi navijači. Hkrati smo navdušeni nad veliko četrtkovo zmago in nestrpni v pričakovanju novega nastopa, s katerim bi se nam lahko odprla še večja vrata," ob tem pravi Saulius Mikoliunas, strelec zadetka za minimalno zmago nad v zadnjih letih precej uspešnejšo Estonijo. "Zelo se veselimo naslednjega izziva in ga komaj čakamo, saj v litovskem nogometu že dolgo ni vladalo tako pozitivno vzdušje in že dolgo nismo vsi skupaj tako trdno verjeli, da lahko dosežemo kaj odmevnega," je še poudaril trenutni litovski junak, ki pa to vlogo prelaga na nekoga drugega. Oziroma na množico njih.

"Ne moremo govoriti o junaku, govorimo lahko samo o junakih, kar so nedvomno naši navijači. Pripravili so izjemno vzdušje, ki nas je poneslo do uspeha in ki ga zagotovo lahko pričakujemo tudi v nedeljo," je izpostavil nekaj, kar je iz slovenskega zornega kota treba znotraj trenutnega litovskega navdušenja vzeti s še dodatno resnostjo.

Prebivalci najbolj južne baltske dežele so znani kot izjemno glasni, vztrajni iz zvesti navijači ter so se na tribunah košarkarskih dvoran kot taki predstavili celotnemu svetu. Kadar začutijo nogometno priložnost, pa tako taisti ljudje kot njihovi redki sodržavljani, ki dajejo prednost kralju športov, v vsem sijaju zablestijo tudi na tribunah.

V četrtek so bolj kot kadarkoli v zadnjih letih in Litovci v en glas napovedujejo, da bo tako tudi danes pozno zvečer po njihovem času. Slovenske nogometaše in ostale člane odprave vključno z nami torej v vseh pogledih čaka duh, ki ga na sončni strani Alp poznamo zelo dobro.

Litva je sicer še daleč od praga zares velikega uspeha in kaj lahko bi se izkazalo, da je upanje lažno in da zametki sanj nikoli ne bodo povsem zaživeli. Toda ta konec tedna je dežela zelene in rumene barve videti približno tako, kot je bila v pričakovanju prvih resnejših uspehov videti Slovenija, in takih okoliščin ne sme podcenjevati nihče. Nikoli.