Ker smo šele na začetku sezone, je na prvenstveni lestvici še gneča. Olimpija je na prvem mestu z 18 točkami, sledijo Mura, Maribor in Bravo s po 15, na petem mestu je Celje s 14 točkami, za njim na šestem Koper s 13. A počasi se vendarle kaže slika klubov, ki se bodo borili za najvišja mesta. Mura, Bravo in Koper za zdaj še držijo stik, toda veliko vprašanje je, kako dolgo jim bo to še uspevalo. Brez dvoma imajo namreč Olimpija, Maribor in Celje z naskokom najbolj kakovosten, predvsem pa najbolj širok kader, kar je za prvenstvo, ki je, kot se radi izražajo slovenski trenerji, maraton, najbolj pomembno. Nobenega dvoma ni, da bomo novega državnega prvaka iskali ravno med temi tremi ekipami, zato smo se malce pozabavali s tem, kdo vsak mesec vlaga največ denarja v prvo ekipo v lovu na prvenstveno lovoriko.
##PAIDBREAK##
Riera s štabom letno stane skoraj milijon evrov
Verjetno niste presenečeni nad podatkom, da so najbolj radodarni delodajalci Celjani. Slednji svojim nogometašem plačujejo zares sanjske plače, za slovenske razmere 'nore'. Razpon mesečnih dohodkov igralcev je na stadionu Z'dežele sicer ogromen, toda tisti najbolje plačani nogometaši grofe vsak mesec stanejo celo krepko čez 30 tisoč evrov. Kot nam je uspelo izvedeti, naj bi Mario Kvesić denimo Celjane stal 35 tisočakov mesečno, k čemur moramo dodati še različne nagrade in bonuse. Aktualni slovenski državni prvaki naj bi si samo za uvrstitev v konferenčno ligo razdelili milijon evrov nagrade, pri čemer pa je najbolj zanimivo, da je vodstvo kluba takšno nagrado ponudilo ekipi tudi pred tekmama s Shamrockom, ko so grofje doživeli šokanten izpad iz kvalifikacij za ligo Europa.
Posebna zgodba je Albert Riera. Kako zelo so želeli lastniki Celja Španca znova videti na svoji klopi, je kristalno jasno tudi po tem, kakšno plačo so dali svojemu karizmatičnemu trenerju. Slednji je sicer podpisal pogodbo, ki je bila močno vezana na Evropo. A ko jo je podpisoval, je bil Riera verjetno prepričan, da ni možnosti, da Celja ne bi popeljal v skupinski del enega izmed evropskih tekmovanj. V primeru, da mu to ne bi uspelo, bi bila po naših informacijah njegova plača vsaj za polovico nižja, tako pa bo skupaj z nagradami Albert Riera in njegov strokovni štab zaslužil skoraj milijon evrov, kajti tudi njegovi pomočniki so odlično plačani.
V Celju zares počnejo vse, da bi se njihovi nogometaši počutili kar najboljše. Želijo jim dati takšne plače, da lahko rešijo svojo eksistenco, hkrati pa jim omogočiti tudi najboljše pogoje. Ruski lastniki so tukaj izredno velikodušni, grofje vedno letijo z najboljšimi čarterji, spijo v najboljših hotelih. Denar, ki ga za vsako gostovanje pod njenim okriljem vsakemu klubu nameni Uefa, Celju nikakor ne zadostuje, da bi pokril svoje stroške. Za razliko od recimo Olimpije … Jasno je, da se ob takšnem zapravljanju denarja okrog celjskega kluba vrti ogromno menedžerjev, polmenedžerjev in kvazi menedžerjev, ki poskušajo narediti čim več poslov v lastno korist. Kot je bil to nekoč primer pri Mariboru ali pa pri Olimpiji pod vodstvom Milana Mandarića. Grofje ogromno denarja porabijo tudi za svoj mladinski pogon, kamor so pripeljali zares številne okrepitve, toda za zdaj imajo bore malo za pokazati. Uspehov ni, prav tako kot ne reprezentantov.
Za to, da želijo dvigniti celjski (in s tem tudi slovenski) nogomet, si ruski lastniki seveda zaslužijo vse pohvale, je pa hkrati tudi res, da pri takšnih stvareh obstaja tudi druga plat medalje – kaj, če se umaknejo? Igralci pod pogodbo, ogromno zaposlenih ljudi, izredno drag ustroj … Če se celjski lastniki umaknejo in če ne najdejo kupca, potem se bo Celje kar naenkrat znašlo v verjetno nerešljivih težavah.
Novinci v Mariboru povsem porušili plačno hierarhijo
Med vsemi slovenskimi klubi največ za plače porabijo Celjani. Krepko čez 600 tisočakov mesečno naj bi šlo za nogometaše in za strokovni štab. A v letošnjem poletju so se jim dodobra približali tudi Mariborčani, po naših informacijah naj bi tudi vijoličasti kader, skupaj s strokovnim štabom, na mesečni bazi stal skoraj 600 tisoč. Turški lastniki so logično dodobra povečali budžet, namenjen plačam nogometašev, predvsem ob zaključku prestopnega roka.
No, zdaj so to storili Turki. Najnovejše okrepitve so seveda precej izven okvirjev dozdajšnjih mariborskih plač. Sheyi Ojo in Benjamin Tetteh, kot dva največja zvezdnika, ki sta okrepila vijoličaste, Maribor na mesečni bazi, če prištejemo še bonuse ob podpisu pogodbe, staneta po naših informacijah bližje 30 kot 20 tisoč evrov. Pri čemer je ta podatek še toliko bolj neverjeten, ker Ante Šimundža pravi, da je Tetteh tako zelo nepripravljen, da bo potreboval še dolgo časa, da ga bodo mariborski navijači sploh lahko videli na delu. Tudi Ojo ima za zdaj pri Mariboru minorno vlogo. Tudi preostali novinci so seveda dobili za slovenske razmere odlične plače, povišico (povsem zasluženo, da ne bo pomote) je po naših informacijah dobil tudi Jan Repas. Od letošnje sezone morajo Mariborčani plačevati tudi polno plačo svojemu prvemu zvezdniku Josipu Iličiću. Do zdaj je veliko večino Iličićeve plače plačevala Atalanta, ki se je odločila, da zaradi vsega, kar jim je dal Jojo, slovenskemu reprezentantu vrne tako, da mu izplača vse, kar mu je pripadalo po pogodbi, ki jo je Iličić z Atalanto prekinil, ko se je preselil v Ljudski vrt. Na letni bazi naj bi bilo to po podatkih iz Italije med 2 in 2,5 milijona evrov neto. Od poletja naprej Iličić plačo prejema samo še s strani Maribora, Jojo klub vsak mesec stane po naših informacijah 18 tisoč evrov. Zanimivo, drugi mariborski superveteran, naj bi imel, tako naši viri, 10 tisoč evrov neto plače.
Odlično plačan je seveda tudi trener Ante Šimundža. Slednji se je sicer za plačne pogoje zmenil še preden so se Mariborčani sploh začeli pogovarjati s Turki, njegova plača pa naj bi, kot nam je prišlo na uho, znašala blizu 20 tisočakov mesečno, obenem pa si je izkušeni mariborski strateg bojda izposloval tudi določene odstotke od nagrad ob uvrstitvi v Evropo. Glede na to, v kakšni situaciji se je nahajal Maribor v trenutku Šimundževega prihoda in glede na renome, ki si ga je z odličnim delom v dozdajšnji karieri ustvaril 52-letni trener, takšna plača ne čudi in je seveda več kot zaslužena.
Olimpija daleč najslabši plačnik
Če Celje in Maribor svoje najdražje nogometaše za slovenske razmere bajno plačujeta, pa je pri trenutno vodilni ekipi lige, Olimpiji, precej drugače. Že tako ali tako Adam Delius ni bil znan kot nek razsipnež, v zadnjih mesecih pa je malho z denarjem še nekoliko bolj zategnil. Roko na srce, športni direktor Goran Boromisa počne čudeže, saj uspe vsako sezono sestaviti konkurenčno ekipo s precej manj denarja, kot ga imajo na voljo Celjani in po novem tudi Mariborčani. Pravzaprav so v zadnjem obdobju Ljubljančani med vsemi tremi klubi daleč najuspešnejši, in to z veliko manjšimi finančnimi vložki. Če pogledamo obdobje zadnjih dveh let, je Olimpija pred dvema sezonama osvojila dvojno krono in si potem v minuli sezoni zagotovila skupinski del konferenčne lige, v tej sezoni pa so zmaji evropsko vajo ponovili in bodo znova igrali v skupinskem delu konferenčne lige. Do tja so prišli na težji način kot Celjani, ki so seveda kot aktualni državni prvaki svojo evropsko epizodo začeli v kvalifikacijah za ligo prvakov, jo nadaljevali v kvalifikacijah za ligo Europa in uspešno zaključili v kvalifikacijah za konferenčno ligo.
