Slovenski prvaki so pod taktirko Alberta Riere v evropskih kvalifikacijah doživeli še tretji zaporedni poraz. Po polomu v Bratislavu in boleči zaušnici v Dublinu je bil na prvi tekmi zadnjega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo v Erevanu z 1:0 uspešnejši še Pjunik. A bolj kot rezultat skrbi podoba, ki so jo v armenski prestolnici pokazali Celjani. Resda s bili močno zdesetkani, vendar to ni opravičilo za pomanjkanje ambicioznosti, agresivnosti, odločnosti … Zlasti po prejetem golu so grofi preprosto razpadli. Odgovora na domače vodstvo ni bilo, namesto tega se v gostujoči ekipi ni vedelo, 'kdo pije in kdo plača'. Varovanci španskega strokovnjaka so bili raztreseni, živeli so zelo nevarno. Močno je dišalo po povišanju zaostanka, toda Matjaž Rozman je bil v nasprotju s soigralci dovolj dobro razpoložen, da je preprečil še hujši scenarij, povrhu Armenci niso bili učinkoviti. V takšnem položaju je Albert Riera v končnici opustil misel o lovu na izenačenje. Poskušal je rešiti, kar se je rešiti še dalo, edina ideja je bila ohraniti minimalni poraz in upanje, da bo povratni dvoboj nekaj povsem drugega in da bo kaj še mogoče postoriti.
Majorčana smo sicer navajeni samozavestnega, optimističnega, po tokratni preizkušnji je bilo njegovo stanje duha drugačno. V primerjavi z dozdajšnjimi medijskimi nastopi je 'obrnil ploščo'. "Ko imaš visoka pričakovanja, te to lahko hitro strezni in očitno moramo letvico pričakovanj postaviti nižje. To smo mi, to je vse, kar imamo v tem trenutku. Moramo biti samokritični, na čelu z menoj. Nismo igrali tako slabo, a pač nismo izkoriščali viška igralca, ki smo si ga ustvarili, ko smo imeli posest. Da smo utrujeni, ni izgovor," je povedal strateg Celjanov. Lahko takšno razmišljanje navijače skrbi? In kakopak tudi klubsko vodstvo ... Ali pa morda vendarle gre za psihološko igro v pričakovanju super pomembnega četrtka, ki bo odredil nadaljnji potek celjske sezone? Kdo bi vedel ...
