»Vedeli smo, da je pred nami zahtevna ekipa. Po mojem mnenju celo boljša od Boteva. Šli smo dobro v tekmo, s kombinatoriko prihajali do njihovih 30 metrov, njihov rdeči karton nam je šel na roko, saj smo tekmeca prisilili v branjenje, s tem so porabili veliko energije. Hvala bogu smo hitro v drugem polčasu prvič zadeli, potem je bilo vse skupaj lažje. Izredno pomembno pa je bilo, da smo dali tudi drugi gol in da bomo v Romunijo odnesli prednost dveh zadetkov,« je 27-letnik prisotnim novinarjem razlagal svoje vtise. Mnogi so zastrigli z ušesi, ko je Craiovo označil kot boljšega tekmeca od Bolgarov, kajti na igrišču zagotovo tega ni bilo videti. »Ni bilo videti, res je. Ampak pred tekmo, ko smo delali analizo, smo videli, da ima Craiova boljše posameznike od Boteva. Tehnično boljše. A tokrat romunski igralci niso prišli do izraza, ker smo jih prisilili v veliko teka. In potem ko so dobili žogo, so bili utrujeni. Še posebej ko so imeli igralca manj na igrišču, potem je bilo zanje še težje,« je razložil Repas.
Slednji je v zvezni vrsti znova zaigral skupaj s svojim mlajšim bratom, Žigo. Zanimivo, čeprav je Žiga po nogometni izobrazbi bolj ofenzivno naravnan nogometaš od svojega brata, je v Mariboru tako, da je Jan tisti, ki se bolj vključuje v zaključke akcij, Žiga pa ostaja bolj zadaj. Ali starejši brat mlajšemu kar naroči, da mu mora kriti hrbet? (smeh) »Odlično bi bilo. Med tekmo začutiva, kdo naj gre višje. Res je, da se jaz večkrat vključim naprej, napadam te prostore med štoperjem in desnim bočnim. To počneva po instinktu. Ni tako, da bi se dogovarjali. Je pa dejstvo, da je bila njegova prejšnja pozicija veliko višje kot zdaj,« se je smejal Jan Repas. In na vprašanje, ali ima zgolj starejši od bratov med tekmo pravico govorjenja, pristavil: »Mora poslušati, ker je mlajši. (smeh) Je zelo inteligenten, tako da si večinoma na treningih pomagava. Pravzaprav si pomagava na vseh področjih. Drugače pa mu zagotovo dam tudi kakšen nasvet.«
Odlični mariborski vezist je zelo čustveno spregovoril tudi o Etiennu Beugreju, ki mu je na dan tekme s Craiovo umrl oče, napadalec iz Slonokoščene obale pa se je odločil, da odigra tekmo in šele po njej odide v domovino. »Vse nas je pretreslo, vseeno smo zgolj ljudje. Ko smo to novico prejeli ob kosilu, zagotovo ni dobro vplivala na nas. Na sestanku pred tekmo nas je trener opozoril, da je tudi to na žalost sestavni del življenja, da se tudi takšne stvari dogajajo in da naj odigramo tekmo za Etienna. Kar smo tudi naredili. Ne moremo si predstavljati, kako hudo mu je. Morda nas je tudi to združilo, odigrali smo tekmo zanj, njemu pa vsa čast, da je odigral celotno tekmo,« je čustveno dejal Repas.
