Damir Krznar se zaveda nevarnosti celjskega 'notranjega sovražnika', ampak ...

O kakovosti in predvsem širini igralske zasedbe celjskega prvoligaša čivkajo že vrabci. "Sestavijo lahko dve enajsterici, ki bi imeli v ligi pomembno vlogo," je v pričakovanju uvodnega spomladanskega gostovanja v knežjem mestu med drugim dejal trener Mure Vladimir Vermezović, nedeljski obračun na stadionu Z'dežele je njegove besede v dobršni meri potrdil tudi v praksi.
Čeprav Damir Krznar ni imel na voljo vseh adutov, je lahko sestavil za slovenske razmere izjemno močno začetno enajsterico, ki je kakovost potrdila z nadvse prepričljivo podobo, številna močna orožja so ostala še na klopi. Kako močna, je najbolj nazorno razkrila trojna menjava v 60. minuti, ko so na zelenico prišli Aljoša Matko, Mario Kvesić in Nino Kouter. Ne bomo zapisali, da bi bili v preostalih članih elite na sončni strani Alp v glavnih vlogah, toda v marsikaterem ali celo večini klubov bi bili gotovo nosilci ekipe. Še pred tem je v drugem polčasu zaigral David Zec, ob tem pa nikakor ne gre zanemariti spoznanja, da v kadru denimo ni bilo takšnih igralcev, kot so Luka Bobičanec, Tamar Svetlin, Edmilson … V dozdajšnjih prvenstvih v samostojni Sloveniji se je s takšno širino lahko pohvalil le Maribor v svojih zlatih časih, ko je blestel tako doma kot na mednarodnem prizorišču.
Nekateri sicer menijo, da trenutna prevlada Celjanov ne izhaja le iz njihove kakovosti, temveč so k temu v precejšnji meri pripomogle tudi slabosti tekmecev. Ti ob upanju, da se bodo kmalu vrnili na želeno ali nekdanjo raven, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prehajajo skozi neko vmesno obdobje, vendar se hkrati (vse bolj) pogosto zdi, da so grofi postali pravšnji alibi, ker to traja dlje, kot so predvidevali.
Vse to seveda pritrjuje napovedim, da bi se moral zgoditi kar precejšen čudež, da grofi ne bi osvojili druge šampionske zvezdice. In morda se bodo na tej poti bolj kot s kom drugim ubadali s tem, da se ne bi prebudil 'notranji sovražnik', če si drznemo tako poimenovati morebitno nezadovoljstvo v slačilnici. Za vse igralce minut pač ne bo dovolj, česar se navsezadnje zaveda tudi trener. "Zelo preprosto je. Edini način, da so vsi lahko zadovoljni in srečni, so zmage. Zmaga za zmago. Potem si nihče niti ne drzne privoščiti, da bi kvaril vzdušje. Nedvomno bodo tudi nezadovoljni. Kader sestavlja 24 super igralcev, nastopi jih lahko 11. To pomeni, da jih je na vsaki tekmi 13 'nezadovoljnih', vendar na to ne gledam tako. Ne glede na to, koliko je minusov, je največja prednost gotovo konkurenca, ki vsakega posameznika sili k še bolj zagnanemu delu. Če je konkurent na mojem položaju tako dober kot jaz, me to tako žene naprej, da trenerja niti ne potrebujem," razmišlja Damir Krznar.