Potem ko so z odliko opravili jesenski del prvenstva, so Damir Krznar in njegovi varovanci na zasluženem zimskem oddihu, v klubskih pisarnah pa seveda ni miru. Vodilni možje kluba imajo zelo jasen namen poskrbeti, da bi bila zasedba v nadaljevanju prvenstva še močnejša in poleti pripravljena na evropske izzive. »Cilj vsake ekipe je, da bi se v prestopnem roku okrepila. Verjamem, da bomo to naredili tudi mi, vendar o konkretnih položajih, na katerih iščemo nove moči, še ne bi govoril. Predvidevamo dva, tri igralce, prav tako so izjemno pomembne notranje rezerve. Aljoša Matko se je poškodoval, veliko preglavic je imel Mario Kvesić, tudi Lovro Bizjak je imel kar nekaj težav … Vse to so naše okrepitve, a kot sem dejal, jih bomo iskali tudi zunaj svojega kolektiva,« je po zadnji zmagi nad Koprom, s katero so si grofi na vrhu zagotovili 10 točk naskoka, med drugim povedal trener Damir Krznar.
Skoraj gotovo se bodo zgodili tudi odhodi. Vroč je predvsem Mark Zabukovnik, ki naj bi ga Albert Riera želel videti v Bordeauxu, a najbolj vznemirljivo vprašanje v tem trenutku je vendarle povezano z Žanom Karničnikom, ki ima do 31. januarja status posojenega igralca Ludogorca – bo ostal ali odšel? Ko je prihajal v knežje mesto, so Celjani z Bolgari dosegli tudi dogovor o odkupni klavzuli v višini 300 tisoč evrov, ki bi jo na stadionu Z'dežele z navdušenjem aktivirali, a pred tem morajo seveda doseči dogovor z igralcem. Pogovori bojda potekajo že kar nekaj časa in izvedeli smo, da dobro napredujejo. Naši viri so nam prišepnili, da izbranec Matjaža Keka s ponujenimi pogoji nikakor ni nezadovoljen, toda še vedno ga mika, da bi se znova preizkusil v tujini. Zato si je vzel še nekaj časa za razmislek, vsekakor pa odločitev, ki jo mora sprejeti, ni lahka.
Kaj pa mariborski scenarij?
Valerij Kolotilo in sodelavci lahko upajo, da jim bo pomagalo prihajajoče evropsko prvenstvo. Žan Karničnik se zelo dobro zaveda, da mora biti v nadaljevanju sezone v nenehnem tekmovalnem ritmu, da bi bila v Nemčiji forma takšna, kot si želi. In kot si želi selektor. V Celju bi to gotovo dobil oziroma imel, kar ni zanemarljiv adut grofov. Vsi preostali scenariji bi za Radeljčana kljub boljšemu zaslužku predstavljali vsaj manjše tveganje, da bi bilo lahko minut tudi precej manj. Izjema je le eden, in sicer mariborski; Žan Karničnik je bojda tudi tarča vijoličastih. V Ljudskem vrtu bi našli denar za odškodnino, morda bi se Ante Šimundža z bolgarskimi prijateljski uspel dogovoriti, da bi bila še vsaj nekoliko nižja. Bi utegnil omenjeni dvojec po Murski Soboti in Razgradu znova sodelovati? Tega ne gre izključiti, ob tem pa se zastavlja vprašanje, ali so po bolgarski zgodbi njuni odnosi ostali na prekmurski ravni.
