Gregor Balažic je po zadnji tekmi prejšnje sezone profesionalni igralski karieri pomahal v slovo. Pri 35-ih letih se je odločil, da je bilo dovolj, a že takrat je bilo jasno, da bo še naprej ostal v Fazaneriji. V preteklem obdobju smo že velikokrat pisali, da bo tesno sodeloval s športni direktorjem Denisom Rajbarjem ter predstavljal vez med slačilnico in vodilnimi možmi kluba, zdaj je to postalo tudi uradno - odslej bo deloval v vlogi tehničnega direktorja, še naprej bo soustvarjal tudi igralski mozaik.
"Za Gregorjem je zavidanja vredna kariera in veseli nas, da jo je končal pri nas. Doma, v Murski Soboti. Že ko je podaljšal pogodbo, smo se pogovarjali o tem, da bi po koncu kariere ostal v klubu, saj takšne ljudi potrebujemo. To, da se je ustalil tukaj, je še en dokaz več, kako rad ima Muro. V preteklosti sva že sodelovala, zdaj bo to sodelovanje še nadgrajeno. Z izkušnjami in poznanstvi, ki si jih je ustvaril v preteklih letih, nam bo zagotovo v veliko pomoč," je povedal Denis Rajbar.
"Ni bilo lahko končati kariere, a pojavljati so se začele poškodbe, telo je pošiljalo signale, da je dovolj. Vedno sem živel za nogomet, se temu primerno obnašal, delal na sebi, in tudi zato ta odločitev ni bila preprosta. Ampak imam dva sinova in nekaj več časa bom zdaj lahko namenil tudi družini. Bi se pa rad ob tej priložnosti zahvalil predsedniku Robertu Kuzmiču in športnemu direktorju Denisu Rajbarju za izkazano zaupanje. Verjamem, da lahko s svojimi izkušnjami klubu pomagam tudi v novi vlogi, v kateri bom aktivno sodeloval pri sestavi igralskega kadra, obenem pa poglobil vez med ekipo in vodstvom kluba. Še enkrat moram poudariti, da mi je v čast, da sem lahko ostal v klubu, v katerem sem zrasel. Mura ima dobre temelje. Pretekla sezona rezultatsko sicer ni bila uspešna, a zdaj je treba poprijeti za delo in jo vrniti tja, kamor spada in kjer mora biti vsako leto," je pristavil Gregor Balažic.
Nogometne abecede se je naučil v prekmurskem nogometnem hramu, v črno-beli opravi je v sezoni 2004/05 debitiral proti Zagorju, nakar se je preselil v Španijo, kjer je bil član Espanyola. Iz Španije se je vrnil v Slovenijo in si nadel dres Gorice in se potem znova podal na tuje. Igral je za ukrajinski Karpaty, beograjski Partizan, Ural iz Jekaterinburga ter pred vrnitvijo na ravnico še za ciprski Enosis, pohvali se lahko z dvema nastopoma za slovensko izbrano vrsto.