Po veličastni zmagi proti Tottenhamu si je Mura obetala nadaljnje pisanje zgodovine, toda motivirani Vitesse je bil na domačem igrišču - pa čeprav pred praznimi tribunami - zanjo premočan nasprotnik. Domačimi so povedli že na samem začetku tekme, nato pa še dvakrat zadeli pred odmorom in vse dvome o razdelitvi točk razblinili že v prvem polčasu. Mura je v nadaljevanju zaigrala bolj zbrano in nasploh bolje, tudi dosegla zadetek iz nedovoljenega položaja in imela še nekaj obetavnih akcij, nato pa dejansko znižala izid.
Amadej Maroša je bil ponovno tisti, ki se je po lepi samostojni akciji vpisal med strelce in poskrbel za častni zadetek, ki pa bi v zaključnih minutah celo lahko postal še nekoliko več. Mura je imela še eno imenitno priložnost, lahko bi tudi dobila enajstmetrovko (morda bi jo celo morala dobiti) in lahko je z obžalovanjem zrla v prvi polčas, kjer je pustila preprosto preveč. Res škoda za prvi polčas, kajti v primeru malce boljšega prvega dela igre bi bilo marsikaj lahko drugače.
