Pet zmag in neodločen izid – takšen je izkupiček Koprčanov v dozdajšnjem delu prvenstva, s katerim so zasedli vrh lestvice. Če k temu dodamo, da imajo tekmo manj od najbližjih zasledovalcev, je dosežek prav gotovo še bolj spoštovanja vreden. In dejstvo je, da ga ni pričakoval nihče. Niti najbolj fanatičen navijač. V končnici prejšnje sezone so bili na robu prepada, v dodatnih kvalifikacijah so bili tako rekoč že z nogo in pol v drugi ligi, a so vstali od mrtvih in ohranili prvoligaški status. O tem, kaj bi se zgodilo, če bi se razpletlo drugače, na Bonifiki danes nočejo govoriti, vendar je dejstvo, da so se po grožnji s popolnim mrkom odzvali na najboljši možni način. Prepoznali so nekatere napake iz bližnje preteklosti ter v igralski zasedbi poskrbeli za precej več dinamike in hitrosti, hkrati so v svoje vrste privabili ambicioznega trenerja, lačnega dokazovanja. In ravno o prihodu 41-letnega strokovnjaka je slišati kar nekaj zgodb. Najbolj pogosta je, da je Josip Iličić menda poklical Ivico Guberca in mu predlagal, naj očetu ter hkrati predsedniku kluba predlaga, naj angažira njegovega prijatelja Zorana Zeljkovića ...
Kaj je res in kaj ni? "Ne, ni bilo tako," se je odzval koprski kapetan. "To je bila moja ideja, a ker vem, da je Jojo dober z njim, sem ga poklical, da bi mi povedal, kakšna oseba je, kakšne so njegove človeške lastnosti. Slovenija je majhna, o marsikom se govori marsikaj. To vem tudi iz lastnih izkušenj, zato sem pač poskušal pridobiti več informacij in nikjer nisem slišal nič slabega. Da premore trenersko kakovost, je že dokazal. Z drugoligaško ekipo nas je premagal na Bonifiki in nas skoraj pahnil v drugo ligo," je nadaljeval Ivica Guberac.
Kakšen je bil odgovor slovenskega reprezentanta in zvezdnika Atalante, je bržčas kristalno jasno. "Dejal mi je, da se mu moja ideja zdi super in da ne bomo storili napake, če bo postal naš trener." Naposled je bil zares ustoličen, čeprav je imel kar hudo konkurenco. "V igri je bilo kar nekaj uglednih imen iz slovenskega nogometa, o tem se je precej pisalo in govorilo, toda glede Zorana Zeljkovića sem imel vseskozi zelo dobre občutke. To sem očetu tudi povedal, poslušal me je in se na koncu odločil za praktično neznanega trenerja. Seveda po tem, ko sta opravila nekaj pogovorov, med katerimi se je tudi med njima razvila energija, ki je privedla do sklenitve sodelovanja," razkriva 33-letni vezist.
Dozdajšnji dosežki pritrjujejo temu, da so na Obali očitno naredili odličen posel. "Drži, za zdaj je vse skupaj tako, kot smo si lahko le zamislili. Trener opravlja vrhunsko delo, tudi ozračje v ekipi in nasploh v klubu je odlično. Nad vsem skupaj sem navdušen. Pričakoval sem veliko, a da bo tako ... Ampak hkrati v niti enem trenutku ne smemo zanemariti spoznanja, da se je sezona šele dobro začela, da je naša zgodba na začetku. Kdo ve, kaj bo čez denimo 10 krogov, a karkoli se bo zgodilo ali dogajalo, to na našo pot ne sme vplivati. Kakopak upamo, da bomo še naprej uspešni, toda četudi morda ne bomo, bo treba ohraniti mirno ozračje. Klubsko stališče je znano. Gre za leto brez rezultatskih pritiskov oziroma za obdobje, v katerem naj ekipa pod vodstvom novega trenerja postopoma napreduje, da bi bila v prihodnje sposobna uresničevati ambiciozne cilje," poudarja Ivica Guberac, ki se počasi spogleduje s koncem igralske kariere in se pripravlja na vlogo športnega direktorja. Če malce pretiravamo, je prvo potezo s trenerjem že povlekel ... "Načelni dogovor je, da bi igral do junija, toda gre nam odlično, tako se tudi počutim. Lahko bi rekel, da sem se po poškodbi čudežno vrnil na igrišče, koleno je bilo v res slabem stanju, a zdaj nimam več nikakršnih preglavic. To me osrečuje, tako grem iz dneva v dan. Želim uživati v igranju nogometa brez bolečine, o čem drugem za zdaj ne razmišljam. Kaj dokončnega si v tem trenutku res ne drznem napovedati."