Ekipa
© 2024 Salomon d.o.o. Vse pravice pridržane
nu
nu
13. 08. 2020 · 14:26
Deli članek:

Iskrena izpoved pomembnega člana CELJA: Lepše je bilo na zelenici, bolj je bilo MUČNO!

Jurij Kodrun

Ob spoznanju, da so končnico prvenstva odigrali brez izjemno pomembnega člena ekipe, celjski naslov prvaka dobi še dodatno veljavo.

Zvezna vrsta je bila močno oslabljena, Dušan Kosić ni imel na voljo Žana Benedičiča, toda poškodba kolena bo kmalu preteklost in nekdanji up Milana se bo znova lahko pridružil ekipi. Izpustil je celotno zadnjo četrtino prvenstva, ko so bili kajpada na vrsti vsi ključni obračuni sezone. Na tribuni je trpel.

»Ni mi bilo lahko, nikakor ne. Tudi zato, ker vem, kakšen pečat sem dal pred tem skozi sezono, in seveda mi ni bilo vseeno, da me v najlepšem, v najslajšem obdobju ni bilo na igrišču. Ampak seveda sem ostal del ekipe, vseskozi smo dihali kot eno. Nenehno je bilo čutiti, da se dogaja nekaj dobrega, da smo na pravi poti, toda ko te ni na zelenici, to ni to. Na tribuni je vse skupaj drugače, veliko bolj živčno, a veselje ob izjemnem uspehu zaradi tega seveda ni nič manjše,« pravi 24-letni Gorenjec. »Ko si zgolj opazovalec, ni prijetno. Če sem povsem iskren, je bilo zame precej mučno. Ker veš, da si nekaj gradil skupaj z moštvom, in veš, da se dogaja nekaj lepega, vendar te ni zraven. Rad bi pomagal, pa moreš. Na neki način je bilo vse skupaj precej paradoksalno. Boljše ali lepše je bilo na igrišču, bolj mi je bilo mučno. Bolj sem trpel, toda obenem sem bil kakopak tudi neizmerno zadovoljen, srečen. Bila je mešanica takšnih in drugačnih čustev, a na koncu je razumljivo najpomembnejše, da smo osvojili naslov prvaka, da smo po izjemno stresnem obračunu z Olimpijo za vse nas dvignili pokal. To je bila odrešitev, s tem so bile vse muke pozabljene. To je nekaj izjemnega, ampak verjamem, da nam ni treba govoriti o tem, da je za nami neponovljiva sezona. Moramo verjeti, da lahko ponovimo takšne dosežke, in se iz dneva v dan truditi po najboljših močeh, da bi bili uspešni tudi v prihodnje,« je razlago na zanimiv način nadaljeval Žan Benedičič, ki si ni drznil povedati, ali je v vlogi gledalca navzven miren in vse drži v sebi, ali morda skače, kriči ...

»Uf, a veste, da tega niti ne vem, o tem nisem razmišljal. Na igrišču nisem tiho in najbrž so tudi na tribuni padale kakšne besede, ki morda ne bi smele, ampak nekako sem se poskušal brzdati. V javnosti se je treba, mar ne?« se je nasmejal nekdanji up Milana.