Maribor je sijajno odigral prvi polčas in dosegel dva izjemna zadetka. No, enega izjemnega, pod katerega se je podpisal Alexandru Cretum, in enega fantastičnega, ki ga je zabil Gregor Bajde. Šlo je za neverjeten strel, verjetno najlepši zadetek te sezone in eden najlepših tovrstnih v zgodovini lige. Vidite ga lahko na tej povezavi, je pa dal sijajno prednost Mariboru in kazalo je, da bodo vijoličasti na najboljši mogoči način odgovorili na Olimpijinih 7:3 v Kranju.
No, nato pa so se stvari zapletle. Mura je v drugem polčasu zaigrala kot prerojena, pa ne samo to. Najprej je v 60. minuti izenačil Matic Maruško, deset minut pozneje pa je Mura dobila enajstmetrovko, iz katere je zadel Amadej Maroša. Za izenačenje in paniko v Ljudskem vrtu. V tej paniki se je dogajalo vse mogoče. V igro je vstopil Marcos Tavarec in že po petih sekundah (!?) zadel prečko. Okvir vrat je nekaj minut pozneje stresel tudi Amir Dervišević s strelom oda daleč. Sprva misleč, da se je žoga odbila čez črto, a ni bilo tako.
Svojo sijajno priložnost je vmes imela tudi Mura, ko je legendarni Jasmin Handanović v dvoboju eden na enega ustavil Luko Bobičanca. Čas pa je tekel, Maribor je divje lovil tako zelo pomembno zmago, a Mura se kljub temu, da več nima pravih tekmovalnih ambicij, ni dala. Toda ni zdržala. Ni zdržala zase in za svojo čast, ni zdržala za Olimpijo. Globoko v sodniškem podaljšku je zadel neverjetni, neuničljivi Tavares. Za zmago. Z veliko sreče za ogromno zmago in za rešitev upov.
Pri -6 bi bilo verjetno vsega konec, pri -4 za Olimpijo sanje vendarle še živijo.
