Ko smo ga poklicali prvič, je njegov telefon zvonil v prazno. Prepričani smo, da je imel Darko Milanič od sobotnega večera, ko je po porazu proti Bravu odstopil z mesta glavnega trenerja vijoličastih, precej klicev. Navsezadnje je vijoličaste v drugem mandatu vodil kar štiri leta, v tem času osvojil dva naslova državnega prvaka in eno pokalno lovoriko, vrhunec pa je bila zagotovo uvrstitev v najelitnejše svetovno klubsko tekmovanje, v katerem so Mariborčani v skupini z Liverpoolom, Sevillo in moskovskim Spartakom osvojili tri točke. Če k temu dodamo še štiri državne naslove iz prvega obdobja, pokalno lovoriko in dva skupinska dela lige Europa, potem je jasno, zakaj je telefon Darka Milaniča ves čas brnel. Gre pač za najuspešnejšega stratega v zgodovini Maribora, najuspešnejšega stratega v zgodovini slovenske lige.
V vsem času svojega delovanja v Ljudskem vrtu je bil Darko Milanič zgled profesionalca. Kdaj pa kdaj ga je sicer tudi zaneslo, a vsi smo krvavi pod kožo. V slogu pravega profesionalca nam je klic po nekaj minutah tudi vrnil. Z opravičilom, da se prej ni mogel javiti, ker je bil ravno sredi svoje jutranje rutine – treninga. Vedeli smo, da je le malo možnosti, da se bo Primorec tako hitro pripravljen z nami pogovarjati o zadnjih dogodkih, ki so pripeljali do tega, da je v soboto zvečer postal nekdanji trener Maribora. Zanimale so nas številne stvari.
Navsezadnje je precej vprašanj odprl tudi Milanič sam, ko je v svojem s čustvi nabitem zadnjem nagovoru predstavnikov medijev v vlogi stratega vijoličastih izjavil, da zapušča položaj, ki ga je v dveh obdobjih skupaj zasedal dolgih devet let. Njegove zadnje besede so bile pomenljive. Da se čuti odgovornega, ne pa tudi krivega. Tudi način, na katerega je odšel iz Ljudskega vrta, ni bil vreden šestkratnega slovenskega državnega in dvakratnega pokalnega zmagovalca, ki je s Štajerci dvakrat okusil slast igranja v ligi Europa in enkrat tudi ligo prvakov; nekdanjega kapetana slovenske reprezentance so v garderobo in potem stran od hrama mariborskega nogometa pospremili glasni žvižgi in kletvice navijačev. Ne glede na to, kaj so si navijači mislili o primorskem strategu, bi si Milanič zaslužil precej drugačno slovo. Slovo, primerno lovorikam, ki jih je osvojil z vijoličastimi. Kakorkoli že, zdaj že nekdanji strateg Maribora nam je najprej povedal, da se počuti odlično in da bo ob pravi priložnosti sedel tudi z nami na intervju – a da ta trenutek še ni prava priložnost.
Hvala! In srečno!
Pri tem je ostalo in vljudno smo se poslovili od tvorca številnih vijoličastih uspehov, ko smo čez nekaj minut prejeli klic. Darko Milanič. Nekaj mu je ležalo na duši. Nekaj je vendarle želel povedati. S pojasnilom, da ni treba čakati teden, dva. Da so njegove misli umirjene, njegovo stališče znano. In trdno. Resda ni bil razpoložen za daljši pogovor, za odgovarjanje na vprašanja, toda vseeno se je posebej za nas odzval na zadnje dogodke. »Rad bi poudaril, da je bilo vodenje Maribora 'highlight' moje kariere. Vrhunec, kot radi rečemo. Ponosen sem na vse, kar sem doživel v Ljudskem vrtu. Ponosen na čisto vse, kar je bilo! Na uspehe in tudi na tiste trenutke, v katerih smo se borili, da bi bili boljši. Hvala vsem, ki so mi izkazali zaupanje! Klubu želim izredno veliko sreče v bodoče. Jasno, da so moji občutki pozitivni. Sem v redu. Vem, da je pred fanti ena od sezon, v kateri bo treba, tako kot zmeraj, čeprav lestvica ni najboljša, dati vse od sebe. Še enkrat: kot športnik sem doživel veliko lepega in bom tudi v prihodnje. NK Maribor, vsi tisti ljudje, ki so mi dali zaupanje, Viole, ker so me v trenutku vzele za svojega. Hvala! In srečno!« je dejal dolgoletni mariborski strateg in poudaril, da bomo kakšno besedo več rekli ob pravi priložnosti. Morda že kmalu …
