Renato Simić je prejšnji četrtek prestal operacijo kolena, ki jo je opravil dr. Bogdan Ambrožič, zdaj pa je pred njim dolga in naporna rehabilitacija. Zanj se je sezona že končala, preskočil bo tudi začetek naslednje, in če bo vse potekalo po predvidevanjih zdravnikov, bo na največje napore znova pripravljen v zgodnji jeseni.
Črni scenarij se je v turškem delu priprav končal v nezahtevnem delu treninga. "Vadili smo zaključke akcij po podaji s strani. Da sem lahko prestregel žogo, sem moral malce skočiti, nakar je pri doskoku kar naenkrat močno počilo. Vedel sem, da je nekaj hudo narobe, ker sem čutil, da mi je koleno 'zaplesalo', hkrati sem slišal pok, kakršnega prej nisem še nikoli," je 18-letni mladenič opisal, na kakšen način se mu je pripetila prva resnejša poškodba v dozdajšnji karieri.
Vsako terapijo bom dojel kot trening
V takšnih trenutkih športniku marsikaj roji po glavi. "Če je to to, kar mislim, da je, bom moral dolgo počivati. To je bila moja prva misel ob začetnem šoku. Takšne stvari te seveda udarijo, nihče jih ne pričakuje, a že kmalu zatem sem že začel razmišljati o tem, kaj vse bom moral narediti, da bi se vrnil čim prej. Odločen sem, da bom dejansko naredil vse, kar je v mojih močeh, vsako terapijo bom dojel kot trening. To zdaj preprosto moram prestati. S tem se je treba soočiti, s tem sem se sprijaznil in gotovo se bom vrnil psihično močnejši. Pripravljen sem na garanje, drugega mi pač ne preostane. Začelo se je takoj po posegu. Nemudoma sem se lotil vaj, stanovanje je polno takšnih in drugačnih naprav."
Ni jih malo, ki so ob takšnih nesrečah dolgo na tleh in se težko poberejo. "Bil sem nejevoljen, slabe volje, seveda sem bil. Ali če hočete na tleh, ampak le dve, tri ure. Potem sem se hotel le pogovarjati. S svojimi najbližjimi, s prijatelji. Namenili so mi veliko pozitivne energije, njihova spodbuda mi je pomenila in mi pomeni ogromno," je povedal Renato Simić ter razkril, kakšen je bil odziv ekipe in kluba kot takega. "Vsi so bili ob meni. Ko sem se v Turčiji po pregledu v bolnišnici vrnil v hotel, so vsi igralci prišli v mojo sobo in me podpirali, za kar sem jim seveda hvaležen. Čeprav smo se družili šele krajši čas, so mi stali ob strani, kot bi bili skupaj že več let."
Temu primeren je bil sprejem v Murski Soboti, tudi navijači so ga hitro vzeli za svojega. "Do poškodbe mi je bilo zares odlično, nadvse sem zadovoljen. Vse mi ustreza; klub, soigralci, navijači, mesto. Zares sem bil deležen toplega sprejema in bil sem odločen, da moram takšno zaupanje upravičiti s čim boljšimi igrami. Zdaj se bo vse skupaj prestavilo, a tudi ta želja me motivira, da bi se vrnil čim boljši."
Priložnosti zaigrati pred polno Fazanerijo torej še ni imel in bržčas je bil v prekmurski prestolnici prekratek čas, da bi začutil, da gre za zares nogometno mesto. Ali pač ne? "Drži, da sem v Murski Soboti zgolj kratek čas, a sem vendarle lahko občutil ta navijaški utrip. Nogometni. Po eni od prijateljskih tekem, ki je bila zaprta za javnost, sem s staršema odšel na večerjo v eno od restavracij in bil tam deležen pohval za igro, ki sem jo prikazal. Priznam, da sem bil presenečen, celo začuden. Čeprav je od konca dvoboja minilo le pol ure ali še manj, se mi je zdelo, da so vsi že vse vedeli. Kje drugje pri nas je potrebnih več dni, da ljudje sploh izvejo, da je bila odigrana kakšna pripravljalna preizkušnja. Da, tudi na tak način sem Soboto že spoznal in neizmerno se veselim, da bom igral v takšnem okolju."
Stike navezali novembra
Selitev iz Fiorentine v Muro je bila precejšnje presenečenje. Tudi ali predvsem zato, ker se je zgodba v Firencah začela izjemno obetavno. "Prva sezona je bila takšna, kot sem si lahko le želel. Če bi lahko izbiral, kako naj bi bilo vse skupaj videti, ne bi spreminjal ničesar. Bilo je odlično, nakar v naslednji sezoni nisem več dobival toliko priložnosti. To ni bilo to, kar sem pričakoval. Ko je tako, igralec razumljivo začne razmišljati o marsičem, in ker se moj status ni spreminjal, sem prišel do spoznanja, da moram narediti nov korak. Tako sem se odločil za vrnitev v Slovenijo s ciljem, da bi se čim prej navadil na članski nogomet oziroma na vse tisto, kar me čaka v nadaljevanju kariere,« je pojasnil obetavni Ljubljančan in razkril, da je stike s Prekmurci navezal že pred časom. »Mislim, da so se začeli že novembra. Imel sem nekaj možnosti, vendar sem hitro prišel do zaključka, da je Mura prava izbira. Pogovoril sem se tudi s trenerjem Antejem Šimundžo, ki mi je predstavil načrte in celotno zgodbo. S tem, kar sem slišal, sem bil zadovoljen in sledil je dogovor o sodelovanju."
