Če bi Olimpija slavila, bi prekipeval od sreče. No, pa je izgubila. In je njegov mojstrski zadetek izgubil na veljavi. Eric Boakye se je razveselil prvenca v dresu Olimpije, toda veselje po izjemnem strelu, s katerim je razparal mrežo tekmeca, je bilo kratkotrajno.
Marsikdo je bil presenečen, ko ga je zagledal v udarni enajsterici. Logično, v pretekli sezoni je imel Jan Andrejašič prednost pred njim. Toda mladi Ganec, ki šteje šele 19 let, je bil eden redkih, ki so upravičili trenerjevo zaupanje. V prvi vrsti zaradi zadetka, s katerim je poravnal izid na 1:1. Uh, kakšna mojstrovina je to bila! Žogo je na robu kazenskega prostora zaustavil s prsmi, si jo spustil na tla in nato po njej udaril z desnico. Močno, silovito, natančno. Diagonalni strel je bil tako odlično odmerjen, da vratar Rigasa ni imel niti najmanjših možnosti.
"Slabo, slabo," je kljub vsemu po tekmi z glavo zmajeval Eric Boakye. "Igrali smo doma in ne bi si smeli privoščiti poraza. Zgodnji gol nas je presekal in nam zvezal noge, ampak to ne more biti opravičilo. Morali bi doseči boljši rezultat. Morali bi zmagati," je nadaljeval Afričan, ki ga Rigas ni presenetil: "V nogometu ni več slabih ekip. Nikogar več ne smeš podcenjevati. Saj ne bom rekel, da smo podcenjevali Rigas, vseeno pa nismo odigrali dovolj dobro. Bilo je kar nekaj napak, ki so bile posledica pomanjkanja zbranosti. Sploh na koncu tekme. Recimo zadnji gol. Imeli smo žogo, pa smo jo izgubili. In kaj potem narediti, ko gre igralec pravzaprav sam proti golu? Res smo bili preveč raztreseni. Žal prevelik del tekme."
Morda bi moral streljati večkrat
Da ne bi spregovorili o zadetku, je bilo nemogoče. "Resnično sem upal, da bo moj zadetek trenutek, ko bomo začeli preobrat. Tedaj sem verjel, da lahko celo zmagamo, zato je razočaranje še toliko večje," je priznal bočni branilec. Ko smo ga pobarali, ali je imel pri golu tudi malce sreče, saj takšni zadetki res ne padejo velikokrat, je odgovoril kot iz topa: "Sreča? Kakšna sreča?! Ne, ne, nikakor. To sem jaz! Naredil sem, kar sem želel narediti. Točno to. Vedno se trudim, da bi dal kakšen takšen gol. Ampak sem le bočni nogometaš. Tečem gor in dol ob črti (smeh). Žogo moram največkrat podati soigralcu, toda če jo dobim v položaju za strel … Potem bom pač streljal. Doslej nisem imel veliko priložnosti za to. Zdaj se mi je ponudila in … Bum! Vesel sem, ker mi je uspelo. Seveda je bil to moj najboljši gol v karieri. Morda bi res moral večkrat streljati (smeh)."
Če bo igral, bo imel novo priložnost že jutri. "Sezona se je začela in tekme si bodo sledile ena za drugo. Zdaj nas čaka Bravo; novi prvoligaši znajo biti zelo nevarni, saj so sploh na začetku sezone še dodatno motivirani. Če jih podcenjuješ, hitro izgubiš. Rigas je bil dobra lekcija … Morali bomo biti bolj zbrani. Neprimerno bolj zbrani. Zmago potrebujemo. Še kako jo potrebujemo," je zaključil Eric Boakye.
