Vsi, ki so tako ali drugače povezani s črno-belimi iz Fazanerije, nadvse nestrpno pričakujejo prihajajočo sezono, v kateri bo Mura znova zaigrala med elito na sončni strani Alp. Ante Šimundža in njegovi varovanci so v preteklih mesecih razvajali svoje navijače in uresničili tako zelo želeni cilj, h kateremu je svoj delež prispeval tudi 22-letni primorski branilec Aleksandar Bošković, ki se je v članski konkurenci prvič predstavil na slovenskem prizorišču.
Kljub zgolj 22 letom je za njim že zelo razgibana nogometna pot. Začel jo je v domači Izoli, nadaljeval v Kopru, sledila je selitev k Triestini, po razpadu katere je dočakal klic iz Udineseja, kjer je eno sezono igral za mlado ekipo oziroma primavero, nakar ga je član serie A posodil zamejskemu Krasu. Naslednja postaja je bila Matelica, pa Puglia na jugu Italije, nato ASD Cordenons, pred začetkom pretekle sezone je po potepanju pri zahodnih sosedih nekoliko presenetljivo končal v Fazaneriji. In ni prišel skozi velika vrata. "Zastopnik Milidrag Marić mi je omenil možnost preizkušnje v Murski Soboti. Rekel sem si, da se bom odpravil v Prekmurje, dva tedna sem treniral z ekipo in ta čas očitno izkoristil na pravšnji način. V klubu so se odločili za podpis pogodbe in tako se je začela moja prekmurska zgodba. In zdaj je za menoj izjemno leto. Odigral sem lepo število tekem, kar je zame kot mladega branilca nadvse pomembno, najpomembnejše pa je vsekakor spoznanje, da smo bili uspešni kot ekipa," pravi Aleksandar Bošković.
Privržencem Mure je priimek kakopak zelo dobro znan. Pred 25 leti je črno-belo mrežo branil njegov oče Boško, ki je zbral tudi 27 nastopov v dresu slovenske izbrane vrste. "Oče, o katerem me v Prekmurju vedno znova veliko sprašujejo, ni vplival na mojo odločitev, a mi je o Muri veliko pripovedoval. Same dobre stvari, hkrati sem se zelo dobro zavedal, da se mi ponuja priložnost za napredovanje med prvoligaše. Danes sem seveda navdušen, da se je vse skupaj razpletlo tako, kot se je. Prav tako sem se prepričal o resničnosti očetovih besed. Prišel sem v nogometno okolje, kakršnih je pri nas zelo malo. Mesto živi za Muro, navijači so zares fantastični. Njihova spodbuda nam ogromno pomeni in dejansko so naš 12. igralec v pravem pomenu te besede."
