RAZKRITJE pomembnega člena Domžal: Rad odidem v svoj svet in si zapojem tudi ‘lisičko’. In da, s Federerjem sva se morda srečala

Gaber Dobrovoljc je član rumene družine že dolgo. Zelo dolgo. Domžale so za zdaj njegov edini klub, pridružil se je selekciji do sedmega leta starosti. "Težko rečem, da je bila to moja izbira. Bil sem otrok, na trening me je odpeljal oče, ki je v času nekdanje skupne države igral nogomet v slovenski ligi. Tudi za Domžale. Toda obenem sem hodil tudi na golf, tako da so bili moji dnevi že od nekdaj polno zasedeni. Med počitnicami sem bil denimo dopoldne ob Kamniški Bistrici na nogometnem igrišču, nato sem se nemudoma odpravil še na golf. Bilo je precej naporno. Tudi za starša, zlasti mamo, saj sta me vozila s treninga na trening, a meni je bilo v redu. Veliko obveznosti v takratnem obdobju, ne samo športnih, je gotovo vplivalo tudi na moj razvoj, na mojo osebnost. Nisem bil 'uličar', nisem postopal naokrog, ne da bi vedel, kaj naj počnem. Vse se je vrtelo okrog športa, urniki so bili natančno določeni, moral sem biti discipliniran," se spominja športnih začetkov

Marsikdo bi pričakoval, da nogomet in golf nista bila združena pretirano dolgo, a sta bila. Celih osem let. "Ni bilo tako preprosto, kot se morda zdi z današnje distance. Poleg tega imajo o golfu številni napačno predstavo. Ne gre samo za to, da vzameš palico in poskušaš žogico spraviti v luknjo. Treningi so naporni, potrebna je tako odlična psihološka kot telesna pripravljenost. Kar nekajkrat se je zgodilo, da se nisem mogel odločiti, ali bi šel na tekmo ali na turnir v golfu. Ko sta se dogodka prekrivala, sem v večini primerov odšel na golf, ker je bilo turnirjev precej manj, nogometne tekme pa so si sledile druga za drugo."

Seveda je bilo jasno, da v nedogled na takšen način ne bo imelo smisla vztrajati. "Trajalo je do 15. leta starosti, ko me je trener v Domžalah opozoril, da tako naprej ne bo šlo več, da bo nemogoče shajati z drugim športom. In smo se odločili ... Pardon, odločil sem se za nogomet. Danes vem, da sem sprejel pravilno odločitev."

Grega Wernig

Kot direktor Ten-Tena je bil oče, ki je deloval tudi v KK Olimpija, organizator izjemno kakovostnih teniških turnirjev, pred začetkom sezone pa je Ten-Ten poleti vrsto let gostil tudi spektakularne košarkarske turnirje. Najbrž so ostali kakšni spomini, povezani s tem. "Glede tenisa niti ne. Slišal sem, da je na enem od turnirjev igral celo Roger Federer, ki je bil takrat na začetku poti. Mogoče sva se srečala, kdo ve, obstajajo pa fotografije, na katerih sem na igrišču jedel pesek in bil umazan od glave do peta (smeh). Kar zadeva košarkarske turnirje, sem ob podelitvi nagrad nosil pladenj z medaljami, ki je bil zelo težek, zato sem se moral kar pošteno potruditi, da mi ni padel iz rok. Vem, da so sodelovale številne odlične ekipe z vrhunskimi igralci, a se srečanja s katerim od njih ne spomnim," pravi Gaber Dobrovoljc, ki ne skriva, da ni ravno družaben tip, hkrati priznava, da je rad v svojem svetu. Na kakšen način?

"Pogosto mi misli odtavajo in sem razmišljujoč. To se mi dogaja tudi v družbi. V nekem trenutku se preprosto izklopim in odidem v svoj svet, v katerem me okolica ne zanima. Kadarkoli in zaradi česarkoli. Razmišljam o številnih stvareh. Tudi o povsem banalnih, 'zanese' me lahko tudi med običajnim sprehodom po mestu. Dostikrat si glasno mrmram ali pojem in v zvezi s tem so se že zgodile tudi komične situacije. Enkrat sem tako šel s treninga in sem si na glas pel Lisička je prav zvita zver. Zakaj ravno to pesem, ne vem, a za mano so bili naši fizioterapevti, ki so me slišali, in na ta račun se še vedno šalimo in tudi oni kdaj pa kdaj zapojejo 'lisičko' (smeh)."