Senijad Ibričić, ki je zdaj član domžalskega prvoligaša, ne skriva, da je v dozdajšnji klubski karieri najbolj užival v dresu Hajduka. V Split se je preprosto zaljubil, tamkajšne okolje je nekaj posebnega. Zakaj? "Ko si igralec Hajduka in ko doživiš vse to, kar sem denimo jaz, ko občutiš to ljubezen do kluba, ne moreš ostati ravnodušen. To ostane v tebi. Imel sem to srečo, da smo imeli dobre rezultate. Ne le Split, vsa Dalmacija je živela za Hajduk, zlasti tekme na mednarodnem prizorišču so bile nekaj neponovljivega. To je težko opisati. Skoraj ni bilo mogoče, da bi se sprehodil po mestu in da bi si v lokalu morda sam plačal pijačo. Ljubezen navijačev do kluba in igralcev se te mora dotakniti, mora vplivati nate. Ne moreš si kaj, da takšnega okolja, takšnega kluba ne bi vzljubil. Jaz sem ga, imam ga neizmerno rad. In ga bom vedno imel. Med drugim sem imel to srečo, da sem dobil nagrado Hajdukovo srce, ki jo dodeljujejo navijači. Na to sem prav poseben ponosen. Ni prav veliko igralcev iz tujine, ki se lahko pohvalijo s tem laskavim priznanjem, in prav tako jih ni veliko, ki so igrali s kapetanskim trakom na roki. Jaz sem imel to čast. Veliko je stvari, ki vplivajo na to, da se povežeš z nekim okoljem, klubom. Med menoj, Hajdukom in Splitom je zares prav posebna vez. Prav gotovo ni naključje, da sem se odločil, da si bomo tam z družino ustvarili dom. Po koncu moje igralke kariere bomo živeli v Splitu," je v obsežnem intervjuju za Ekipa SN Revija pojasnil nekdanji reprezentant BiH.
Navijači ga še vedno obožujejo in v skoraj vsakem prestopnem roku je slišati namigovanja o tem, da bi utegnili znova zaigrati v dresu Hajduka. In ni skrivnost, da je bil pred prihodom v Slovenijo zelo blizu tega. Ampak takratni trener Marijan Pušnik je podpis pogodbe pogojeval z uspešno opravljenim testiranjem, v kar niste privolili. "Da, vse to je resnica. Z vodilnimi možmi Hajduka smo se za vnovično sodelovanje dogovorili že v času, ko še ni bilo znano, kdo bo prevzel vodenje ekipe. Vse smo dorekli, nato me je nekaj dni po imenovanju poklical Marijan Pušnik in mi dejal, da je seznanjen z dogovorom, a da je njegova praksa, da mora igralec pred podpisom pogodbe opraviti testiranje. Ne, v to nisem hotel privoliti. Niti na misel mi ni prišlo, da bi storil kaj takega. Pri 31 letih in po vsem, kar sem naredil v karieri, še posebej v Hajduku, tega nisem hotel sprejeti. Zdelo se mi je podcenjevalno, čeprav je on potem govoril, da ni mislil ravno tako," pravi Senijad Ibričić, ki se zdaj s koroškim strokovnjakom srečuje na zelenicah na sončni strani Alp. In kakšen je njun odnos? "Pozdraviva se in to je to."
Kako velika pa je zamera do Marijana Pušnika? "Lahko mu zamerim to, da mi ni ponudil priložnosti za vrnitev v klub, ki ga imam rad. To mu zamerim, a verjamem, da se bo odprla še kakšna možnost, da bi se to uresničilo. Nikoli ni prepozno in verjetno se bom vrnil. Prej ali slej. V igralski ali kakšni drugi vlogi. Nisem škodoželjnež in morda je grdo reči, da mu zamerim, a je dejstvo, da mi je onemogočil možnost, za katero sem si tako zelo želel, da bi se uresničila. Toda navsezadnje je to njegova stvar. On je trener, on odloča in izbira ekipo. To je v njegovi domeni, prav tako kot odgovornost. Toda kljub vsemu menim, da je tako zaradi njega samega kot ekipe storil veliko napako. Mogoče bi moral v tistem trenutku razmišljati na drugačen način in bi spoznal, da bi mu bil lahko v veliko pomoč," je odvrnil Senijad Ibričić.