Deseterica klubov je ob več kot enajst milijonov evrov nižjih prihodkih pridelala poldrugi milijon evrov izgube, a gre takšne številke pripisati predvsem Mariboru, ki s svojimi financami vpliva na skupno statistiko vseh ostalih klubov.
Slovenski klubi iz prve lige so namreč lani skupaj ustvarili 16,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, pri čemer je samo takrat še serijski državni prvak po zaslugi evropskih tekmovanj zabeležil nekaj več kot sedem milijonov evrov.
Kljub temu so Mariborčani leto 2015 končali z več kot 1,5 milijona evrov izgube, saj so zaradi hitrega slovesa od evropskih tekmovanj v primerjavi z letom 2014 prejeli kar za 11,5 milijona evrov manj denarja od Uefe.
Če pri sponzorjih ni bilo večjih težav, se je slabša sezona Mariborčanom poznala pri prodaji vstopnic. Leta 2014 so iz tega naslova prejeli skoraj 1,3 milijona, lani pa le še 335.000 evrov, a se tudi s to številko ostali konkurenti ne morejo primerjati. Nekaj več kot milijon evrov so tako lani kot predlani zaslužili s prodajo igralcev.
Kljub negativnemu lanskemu poslovanju je NK Maribor še vedno najbolj stabilen slovenski klub, saj je po pokritju izgube v blagajni ostalo še več kot šest milijonov evrov kapitala iz preteklih bolj uspešnih let.
Daleč za Štajerci se z več kot milijonskim prihodkom lahko lani pohvalijo le še Domžale (2,7 milijona), Luka Koper (2,1) in Celje (1,5), torej trije klubi, ki so prihodke lani celo povišali, večinoma na račun prodaje nekaj vrhunskih nogometašev.
Domžalčani so skoraj polovico denarja zbrali pri pokroviteljih, kar sedemkrat bolj kot leto prej so bili uspešni pri nabiranju denarja iz javnih sredstev, dobršen del pa je prispeval nemški partner Hanseatisches Fussball Kontor, ki je v klub z večletno pogodbo vstopil leta 2014. Klub je 400.000 evrov zaslužil še s prodajo Nemanje Maksimovića v Astano.
Finančne težave Koprčanov se vlečejo že nekaj let in zaradi spora z nekdanjim prvim človekom kluba Milanom Mandarićem še vedno niso zaključene, saj klub poslovnežu, ki je zdaj na čelu Olimpije, dolguje milijonski znesek in mu grozi rubež. Čeprav so Primorci po zaslugi prodaje treh igralcev in denarja Uefe leto končali s 400.000 evri plusa, kar je bil največji dobiček med vsemi, v blagajni kljub znatni pomoči glavnega pokrovitelja zeva skoraj dva milijona evrov velika luknja iz preteklosti.
Tudi Celjani so dobro unovčili odlično sezono, v kateri so osvojili drugo mesto v prvenstvu in pokalnem tekmovanju. Po dobrih igrah je namreč klub za Benjamina Verbiča od danskega Kobenhavna iztržil 450.000, za Gregorja Bajdeta pa od Maribora 300.000 evrov. To je bilo dovolj, da so leto sklenili z minimalnim dobičkom in tako s kapitalom okoli 270.000 evrov ne le na tekmovalni lestvici, pač pa tudi na finančni zaostali le za Mariborčani.
S pozitivnim stanjem v blagajni se je od ostalih lahko v letu 2015 pohvalila le še Olimpija, ki pa je v letu pred prihodom Mandarića in osvojitvijo lovorike, vsaj kar se uradnih številk tiče, poslovala z enim najnižjih proračunov v ligi. Klub je ustvaril dobrih 350.000 evrov prihodkov, trikrat manj kot leto pred tem, ko se jim je zelo poznala izvedba tekme s Chelseajem in prestop Jana Oblaka iz Benfice v Atletico, tako da so pridelali skoraj 125.000 evrov izgube.
Z več kot milijonskega proračuna v letu 2014 sta lani padla Gorica in Rudar Velenje, ki sta prihodke zaokrožila pri nekaj več kot 800 tisočakih, oba pa leto zaključila pozitivno. Goričani so se po hudih finančnih težavah komaj obdržali med elito, po prihodu novega vodstva pa so pričeli z razprodajo nekaj najdražjih nogometašev.
Finančno solidno so gospodarili v Velenju, kjer so rahel presežek prihodkov nad odhodki dosegli tudi s pomočjo 230.000 evrov od odškodnin za prodajo nekaterih nogometašev, med drugim Aljaža Krefla in Denisa Klinarja Olimpiji.
Najnižje prihodke med elito (270.000 evrov) so lani beležili v Krškem, kar pa se jim ni na tekmovalnem področju ni poznalo, saj so se po prihodu v prvo ligo v njej uspeli obdržati. Prehod med najboljše je za njih pomenil podvojitev prihodkov iz leta pred tem, da so delali zelo racionalno pa kaže tudi dejstvo, da so leto zaključili z desetimi tisočaki dobička.
Precej več denarja so za neuspešno sezono porabili v Zavrču in Krki, ki jih letos ni več med prvoligaši. Dotlej zadnja leta tradicionalni udeleženci prve lige so zbrali 530.000 evrov, enako kot leto pred tem, a so porabili 140.000 evrov več od svojih zmogljivosti in tako iz predlanskega pozitivnega kapitala v klubski blagajni prišli do dobrih 100.000 evrov visoke luknje. Star dolgovi so jih na koncu stali še izključitve iz lige.
Novomeška Krka je očitno večino od 660.000 evrov lanskih prihodkov porabila že v prvi polovici leta, ko si je zagotovila obstanek, medtem ko je zadnjo sezono končala prepričljivo na zadnjem mestu. S 123.000 evrov izgube je blagajno spravila na dobrih 300.000 evrov minusa, kar je za Koprom drugo najvišje breme iz preteklosti.
Tudi oba nova prvoligaša čaka težko delo, če želita obstati med najboljšimi, saj sta tako Aluminij kot Radomlje leto 2015 zaključila z nekaj več kot 400.000 evrov prihodkov, pri čemer sta se oba, vsak s svoje strani, lani približala ničli.
PRIHODKI PRIHODKI DOBIČEK/IZGUBA: KAPITAL: KLUB: (2015) (2014) (2015) ------------------------------------------------------------------------------- MARIBOR 7.083.180 18.686.341 (-1.573.822) 6.354.100 DOMŽALE 2.696.600 1.913.583 2.422 (-197.180) LUKA KOPER 2.076.467 1.352.027 411.554 (-1.908.429) CELJE 1.478.599 920.906 18.660 271.607 RUDAR VELENJE 873.896 1.139.170 94 (-136.444) GORICA 801.058 1.380.627 53.541 (-252.812) KRKA 660.138 770.333 (-123.318) (-304.499) ZAVRČ 530.502 529.759 (-140.999) (-102.936) OLIMPIJA LJUBLJANA 353.308 1.032.478 (-124.354) 168.845 KRŠKO 273.198 125.932 9.928 (-53.989) ------------------------------------------------------------------------------- SKUPAJ: 16.826.946 27.851.156 (-1.466.294) 3.565.263 *ALUMINIJ 472.992 467.796 (-1.451) (-5.735) *RADOMLJE 405.910 288.983 863 (-115.958) (* Kluba sta v prvo ligo prišla leta 2016) (**Vir: Ajpes)
