Branilec Olimpije Nemanja Mitrović iskreno: Imel sem vse, potem se mi je podrl svet

Ste že pozabili nanj? Prepričani smo, da ne. Le kako bi lahko; dokler je bil zdrav, je bil Nemanja Mitrović nesporni kralj obrambe Olimpije. Igral je tako dobro, da bi si lahko lastil nemalo zaslug za uspešno zaključeno preteklo sezono. A tudi dovolj dobro, da je prepričal Srečka Katanca. Pa to še ni vse: bil je tudi tik pred milijonskim prestopom v Italijo. A je vse padlo v vodo. Med "preklemanskim ogrevanjem", kot bi se zagotovo najraje izrazil sam. Nekaj dni pred podelitvijo pokala za naslov prvaka je Mitrović skočil v zrak in na tla pristal v hudi bolečini. S strgano ahilovo tetivo. In z zavedanjem, da je zanj nogometa konec za dolgo obdobje. Sto dvaindvajset dni oziroma skorajda natanko štiri mesece kasneje je Nemanja Mitrović spet nasmejan. Sicer še vedno daleč od vrnitve, a vsaj brez bolečin.

Prišli smo na podpis sponzorske pogodbe Olimpije in naleteli na vas. Ste zamenjali funkcijo v klubu? Mar ste zdaj del uprave zeleno-belih?
(smeh) Ah, seveda ne. Ostajam nogometaš. No, pred meseci so se mi po glavi zapodile tudi črne misli, ampak zdaj sem že v redu. Za zdaj je vse dobro, vse v redu, predvsem pa vse poteka po začrtani poti. Tako kot smo se dogovorili. In to je najpomembnejše. Sem pa v Čatežu že dolgih osem tednov. Zjutraj sem v fitnesu, potem na terapijah, veliko v bazenu. Od jutra do večera se ukvarjam z rehabilitacijo. Le za vikend se vrnem domov. Ni mi težko, ker vidim, da zelo napredujem. Tako bom v teh dneh začel že teči, v petek se bom vrnil v Ljubljano. Ne vem še, kdaj, toda kmalu se bom priključil tudi ekipi. Seveda ne, da bi treniral z ostalimi nogometaši. Ne smem prehitevati, vendarle sem si strgal tetivo, to ni kar tako. To je poškodba, ki potrebuje svoj čas.

Vas na začetku prihodnjega leta spet lahko pričakujemo v zeleno-belem dresu?
Da, načrt vrnitve tako ostaja nespremenjen. Spomladi bi moral že igrati.

Torej se boste januarja spet vrnili v Čatež?
Da. Upam, da zdrav. Da ne bom v fitnesu, ampak na travi z ostalimi soigralci (smeh).

Marsikdo si ne predstavlja, kako huda poškodba je strgana ahilova tetiva. Več tednov ste bili praktično negibljivi, kajne?
Ah, vse skupaj je bilo naravnost grozno. Sprva se mi je … Zrušil svet! K sreči pa je nato potekalo zelo hitro. Takoj sem odšel na operacijo, nemudoma smo začeli okrevanje. Je bilo pa vsaj na začetku res težko. Vsaj dva meseca nisem mogel normalno stopiti na nogo. Dva tedna sem nosil longeto, šest tednov poseben zaščitni čevelj, mesec in pol sem bil na berglah. Ves ta čas sem bil praktično invalid. Ne, res ni bilo prijetno. To je bil eden najtežjih trenutkov v mojem življenju. K sreči sem bil mentalno dovolj močan, takoj sem si rekel, da nimam kaj, da življenje teče dalje. Kar se je zgodilo, se je. Govoril sem si, da nikakor ne smem obupati, da sem še mlad, da se bom vrnil.

CELOTEN INTERVJU SI PREBERITE V TISKANI IZDAJI ČASNIKA EKIPA SN, KI JE NA VOLJO TUDI NA SPLETNI STRANI TRAFIKA24.SI!