Blessing Eleke, Nejc Vidmar in Julius Wobay so tisti, ki so za zdaj okrepili Olimpijo, pred začetkom drugega dela sezone bo skoraj zagotovo prišel še kdo. Brez kančka dvoma je svojevrstna okrepitev za zmaje tudi Aljaž Krefl, ki je jeseni odigral zgolj šest tekem, nato pa se na stranskem tiru znašel zaradi hude poškodbe.
Nihče ni nezmotljiv, vsi se motimo. Tudi zdravniki in drugi, ki skrbijo za zdravje ljudi. A čeprav so zmote opravičljive, se je včasih težko sprijazniti z njimi. Še zlasti če je zmota takšna, kakršna je bila v Kreflovem primeru. Ko si je nogometaš Olimpije lanskega avgusta poškodoval gleženj, ga je kljub bolečinam obisk pri zdravniku potolažil.
"Teden dni, nič več," je slišal. Sicer si je oddahnil, a bil vseeno malce jezen: dobil je namreč prepoved igranja na tekmi z njegovim nekdanjim klubom Rudarjem. A če bi tedaj vedel, kakšna kalvarija bo sledila povsem nedolžni napovedi o zanemarljivi poškodbi … Ne samo da je izpustil obračun z Velenjčani, manjkal je tudi na vseh naslednjih, ki so jih zmaji odigrali v uvodnem delu sezone! Malo po prvi diagnozi je namreč sledila precej hujša, pregled z magnetno resonanco je razkril zlom kosti v stopalu, zaradi česar je moral na operacijo. Da je preživljal pravo nočno moro, ni dvoma. Da je bil na trenutke na robu solza, si upamo trditi. Ampak zdaj je vsega tega le konec.
V sredo se je po natanko petih mesecih in enajstih dneh levi bočni branilec vodilnega kluba Prve lige Telekom Slovenije spet vrnil na zelenice. Na tekmi z Radomljami je odigral uvodnih 45 minut in dokazal, da je zlovešča poškodba res stvar preteklosti. No, sicer bo še potreboval nekaj časa, toda ko se bo drugi del sezone začel zares, dvomov ne bi smelo biti: Krefl se bo vrnil tja, kamor tudi spada.
OKREVANJE NEKAJ NAJTEŽJEGA
"Težko opišem, kako dobro sem se počutil, ko sem spet lahko zaigral v zelenem dresu. Komaj sem čakal ta dan," dobre volje dan po vrnitvi na zelenice ni mogel skrivati Aljaž Krefl: "Najpomembneje je, da nisem imel težav. Bolečin nisem čutil, občutek v gležnju je bil dober, dejansko se mi sploh ni zdelo, da igram prvič po mesecu avgustu. No, sicer bom potreboval še nekaj časa, da se bom vrnil v pravo tekmovalno formo, ampak navijači so lahko brez skrbi – do spomladi bom v optimalni pripravljenosti. Časa je še dovolj, v tem trenutku je najpomembneje, da je gleženj pozdravljen."
KOT VEZISTA GA JE NA BOK POTISNIL MILOŠ RUS
Zgodba Aljaža Krefla je zgodba marsikaterega bočnega branilca – na tem položaju je začel igrati proti svoji volji. "Še med mladinci sem igral v vezni liniji, ali na krilu ali v vlogi defenzivnega vezista. Potem me je tedanji selektor reprezentance do 18 let Miloš Rus potisnil na levi bočni položaj in tudi v klubu je sledila moja selitev tja, saj je imel Jernej Javornik takrat pri Rudarju na voljo le Aleša Jeseničnika," je pojasnil Krefl, ki se glede igre na boku najbolj zgleduje po Brazilcu Marcelu iz madridskega Reala, in iskreno priznal: "Sprva sem bil kar malce razočaran, celo jezen, ker sem moral na levi bok. Ampak potem sem hitro spoznal, da mi je vloga pisana na kožo in da se v njej še kako znajdem. Zdaj me nič več ne moti igranje na levem boku, dejansko mi celo zelo ustreza."
Čeprav so meseci na stranskem tiru za Krefla zdaj že pozabljena nočna mora, pogovor kakopak ne bi bil popoln, če za bralce našega časnika branilec Olimpije ne bi obudil spomina na to najbolj mučno obdobje v njegovi dozdajšnji karieri.
"To je bilo res temačno obdobje," je priznal ob globokem vzdihu in nadaljeval: "Težavnost okrevanja je bila v marsičem povezana s tem, da se je sprva zdelo, da gre za klasičen zvin gležnja. Rekli so, da bom nazaj v enem tednu, da bom izpustil zgolj tekmo z Rudarjem. Tedaj sem bil kar malce jezen in žalosten, saj sem res želel igrati. Potem so rekli, da bom izpustil še obračun s Celjem, ampak bolečina kar ni in ni hotela izginiti. Takrat mi je bilo že jasno, da gre za nekaj resnejšega, žal se nisem motil. Magnetna resonanca je potrdila zlom kosti v stopalu. Kot da to ne bi bilo vse, se je nato še dodatno zapletlo in na operacijo sem čakal dlje, kot sem mislil, da bom. Skratka, marsikaj je šlo narobe."
Kot je pri hujših poškodbah v navadi, Krefl ni bil zgolj bitke z bolečinami in ovirano gibljivostjo. Marsikaj se je dogajalo tudi v njegovi glavi. "Sprva je bilo vse skupaj res težko, še zlasti takoj po operaciji je bilo res moreče in naporno. Slabo sem se počutil, nihal sem v razpoloženju, bil sem napet in črnogled. V psihičnem smislu je bilo okrevanje nekaj najtežjega, kar sem izkusil do zdaj. Sploh ker je bila to moja prva tako huda poškodba. Ne glede na to, kako močan si, te nekaj takšnega potre in spravi na kolena. Moraš se postaviti nazaj na noge, kar ni lahko. In tudi v mojem primeru res ni bilo. Ampak bolj je čas mineval, lažje je bilo. Še zlasti ko sem se znebil bergel, še posebej nekje sredi novembra, ko sem bil spet na nogah in začel krepiti telesno pripravljenost," je naporno bitko opisoval 21-letnik.
SISTEM, KI MU USTREZA
Tudi brez Kreflove pomoči je šlo Olimpiji dobro od nog, dejansko bi težko trdili, da so ga zmaji kaj prida pogrešali. In tudi zaradi tega so bili njegovi občutki še toliko bolj mešani. "Čeprav sem kot član Olimpije z ogromnim navdušenjem spremljal dobre predstave svojih soigralcev, me je po drugi strani še kako bolelo, ker jim nisem mogel pomagati. To me je žrlo in zaradi tega sem se še nekoliko bolj obremenjeval. Toda nobenega dvoma ni, da so moji soigralci jeseni igrali res dobro in si več kot zaslužili prvo mesto," je dejal Krefl, v katerem po naših informacijah novi trener Marko Nikolić, čeprav je jeseni odigral samo šest tekem, vidi prvo izbiro za levi bok.
"Če sem povsem iskren, se z novim trenerjem o tem še nisem pogovarjal. In tudi če bi dobil kakršnokoli zagotovitev, to ne bi spremenilo mojih misli, v katerih je v tem trenutku zgolj dvoje: priti nazaj na staro raven in se dokazati trenerju. Slednji je tisti, ki odloča, zagotovo pa bo izbral nogometaša, za katerega bo ocenil, da je v najboljši formi. Poleg tega na mojem položaju vlada konkurenca, zato nihče ničesar ne jemlje kot samoumevno. Že res, da se je zdaj Hrvoje Čale poškodoval, je pa zato profesionalno pogodbo podpisal nadarjeni Sandi Ćoralić. Ampak konkurenca je vedno dobra, saj ti pomaga, da si na vsakem treningu stoodstoten."
Če je Krefl svojo zadnjo tekmo v dresu Olimpije odigral pod vodstvom Marijana Pušnika, mu bo na naslednji navodila dajal Marko Nikolić. In kaj Krefl meni o mladem strokovnjaku iz Beograda? "Vsaka sprememba prinese nekaj novega: novo svežino, nove poglede, novo razmišljanje. V teh uvodnih tednih smo že spoznali, da bomo pod Nikolićevim vodstvom mi tisti, ki bomo igrali, ki bomo imeli žogo v svojih nogah. Od nas zahteva, da se v igri sprostimo, a da smo ne glede na to tudi primerno agresivni. Moram priznati, da mi je slog igre, ki ga goji, pisan na kožo," priznava Krefl, ki ne skriva, da mu je všeč tudi sistem 4-3-3, v katerem bo Olimpija z Nikolićem na klopi igrala še več kot v Pušnikovi eri: "Takšen sistem mi ustreza, saj mi omogoča, da sem v svoji igri tudi ofenzivno usmerjen. Sicer sem v prvi vrsti branilec, ampak se rad vključujem v napad, rad prodiram po boku navzgor. V takšni postavitvi je to lažje."
GLAVE TAM, KJE MORAJO BITI
Ne glede na postavitev in tudi ne glede na to, kdo bo igral, bodo navijači od svojih ljubljencev spomladi zahtevali le eno: naslov prvaka. "Tega se še kako zavedamo," od odgovornosti ne beži mladi reprezentant Slovenije, ki dodaja: "To je glavni cilj nas vseh. Jasno je, da ne bo lahko, drži tudi, da nismo edini, ki se spogledujemo z lovoriko. Toda z drugimi se, roko na srce, ne obremenjujemo. Ne oziramo se na nikogar, zgolj nase. In naredili bomo vse za to, da bomo ostali, kjer smo. Če bomo pravi, ne bi smelo biti dvomov. Sicer naša prednost ni velika, toda mislim, da se tudi v tem, da smo jeseni zapravili nekaj točk, najde kaj dobrega. Zdaj smo zagotovo bolj osredotočeni, kot bi bili v primeru višje prednosti. Saj ne, da si namerno dopustiš, da nisi stoodstotno pri stvari, se pa to lahko zgodi podzavestno. Malce preveč se sprostiš in že lahko gre marsikaj narobe. Pri nas ni tako. Marljivo in zavzeto garamo za to, da bomo na začetku drugega dela sezone takšni, kakršni moramo biti. Naše glave so tam, kjer morajo biti." Krefl pa spet tam, kjer prav tako mora biti – na igrišču.
