Po koncu aktivne kariere se je marsikaj spremenilo, tako kot večina se je tudi Sebastjan Cimerotič z leti umiril in postal precej bolj preudaren. Ne spreminja se le to, da ostaja zvest Olimpiji, po prihodu Milana Mandarića je postal ambasador kluba, ki si prizadeva čim bolj skrbeti za prepoznavnost zeleno-belih. Na vseh področjih. Z začetkom nove zgodbe v zmajevem gnezdu je nadvse zadovoljen in verjame, da se bo v takšnem slogu nadaljevala. Ter da se bo prestolnica konec maja veselila naslova prvaka.
Kakšna je vaša ocena jesenskega dela sezone?
Pred začetkom prvenstva je bila velika želja vseh v klubu, da bi jesenski del končali pri vrhu lestvice. Toda iz tekme v tekmo smo dokazovali, da smo zelo dobri, da napredujemo, da se forma stopnjuje. Da postajamo vse boljši in da smo zelo konkurenčni v boju za naslov prvaka, kar je seveda pomenilo še dodatno energijo. Tako v klubu kot okrog njega. Na zimski oddih smo se zasluženo odpravili kot vodilna ekipa, čeprav je hkrati res, da smo se na zadnjih dveh, treh preizkušnjah malce lovili. Bilo je opazno, da fantje niso bili več na ravni kot na veliki večini dotedanjih dvobojev, bili so izžeti, precej je bilo tudi pritiska, svoje je prav gotovo prispevalo tudi to, da se je večina igralcev prvič znašla v položaju oziroma v priložnosti, da bi lahko nadaljevanje prvenstva dočakali na vrhu. In bržkone je dejstvo, da je tudi to vplivalo na podobo ekipe v končnici, toda naposled je seveda najpomembnejše, da nam je uspelo, da smo si zagotovili izhodiščni položaj, na kakršnega smo še pred nekaj meseci le upali. Premor je prišel v pravem času. Ekipa je potrebovala počitek in dovolj časa, da si znova napolni baterije in se čim bolje pripravi na spomladanske izzive.
Drugi del prvenstva bo izjemno zanimiv in tudi zahteven. Tekem bo malo, vsak spodrsljaj bi bil lahko usoden, popravnih izpitov bo le za vzorec.
Vsekakor, o tem ni niti najmanjšega dvoma. Vsaka preizkušnja bo kvalifikacijska. Kot finale.
V Olimpiji so se pred začetkom sezone zgodile velike spremembe. Ste pričakovali, da se bo zgodba razpletla v tej smeri? In tako hitro?
"Milan Mandarić je kmalu pokazal, da je nogometni človek, da ima obilo izkušenj, da mu v zvezi s tem ni nič tuje. S tem je imela Olimpija v preteklosti težave, zdaj jih nima več. Prepričan sem, da je pot prava. Da je zgodba obetavna, razkriva tudi spoznanje, da so se mnogi, ki so nad Olimpijo že dvignili roke in je niso več podrobno spremljali, začeli vračati v Stožice. To je pokazatelj, da se dogaja nekaj pozitivnega."
Dejstvo je, da je predsednik Milan Mandarić v klub prinesel veliko pozitivnih stvari. Ogromno. Prav tako kot energije, ki smo jo potrebovali. Zagon, zanos. Marsikaj se je spremenilo. Pripeljal je nove ljudi, ki so sodelovali odlično in uresničili namen, navsezadnje so rezultati dovolj zgovorni. Nikoli ni lahko prezimiti na vrhu lestvice. Še zlasti če vemo, kako je Olimpija delovala v preteklih letih, in še zlasti glede na to, kakšni so bili rezultati.
Kakšne so osnovne razlike oziroma primerjave Olimpije pred prihodom Milana Mandarića in po njem? Glede razmer, organizacijskega ustroja?
Moram biti povsem iskren. Zdaj je veliko takih, ki imajo marsikaj povedati čez nekdanjega predsednika Izeta Rastoderja. Nič nimam proti njemu, zelo redke so stvari, ki mu jih lahko očitam. V niti enem trenutku ne smemo pozabiti, v kakšnem stanju je prevzel Olimpijo, da so bile razmere turbulentne, vendar mu jih je uspelo stabilizirati. Zagotovil je pogoje, da se je lahko začela zgodba nadgrajevati. Ker vemo, kaj vse se je dogajalo, je to gotovo velika stvar. Seveda je imel tudi pomanjkljivosti, vsi jih imamo. Dejstvo je, da nekaterih nogometnih zadev ni izpeljal, kot si je zamislil, kot bi bilo prav. Milan Mandarić je kmalu pokazal, da je nogometni človek, da ima obilo izkušenj, da mu v zvezi s tem ni nič tuje. S tem je imela Olimpija v preteklosti težave, zdaj jih nima več. Prepričan sem, da je pot prava. Da je zgodba obetavna, razkriva tudi spoznanje, da so se mnogi, ki so nad Olimpijo že dvignili roke in je niso več podrobno spremljali, začeli vračati v Stožice. To je pokazatelj, da se dogaja nekaj pozitivnega.
Kljub prijetni in uspešni jeseni se je v zadnjem letošnjem krogu zgodila tekma v Krškem, ki je vendarle precej vplivala na celoten vtis, mar ne?
"Zadnji derbi v Stožicah je bil na res zelo visoki kakovostni ravni, kar so potrdili številni menedžerji in ogledniki klubov iz tujine. Nekateri niso mogli verjeti, da premoremo toliko talenta, toliko kakovosti in da se igra tako dinamično. Prepričali so se lahko, da nismo le smučarji, ampak tudi odlični nogometaši."
Takšna tekma se ne bi smela pripetiti. Če hočeš biti prvak, se ne sme. Preprosto moraš zmagati. Če ne gre drugače, na silo, pomembne so točke. Ampak kot sem že dejal, je v moštvu veliko mladih igralcev, ki so se prvič znašli v tovrstnem položaju, prvič so se spoprijeli s pritiski, da nekaj morajo, da so spodrsljaji prepovedani. Za primerjavo lahko navedem Maribor, ki ima prav tako nekaj mladih nogometašev, toda v prvi vrsti ima veliko izkušenih mož, kar je bistvo. Starejši posamezniki v ključnih trenutkih na igrišču zagotovijo mirnost, kar je vedno izjemnega pomena. Tega nam je manjkalo, tega še nimamo, toda s tem se je treba sprijazniti. Fantje si nabirajo izkušnje. Iz tekme v tekmo, iz tedna v teden doživijo nekaj novega in pridobivajo pomembne informacije, se učijo. To je proces, na tak način športnik dozoreva, čez noč ne gre. Tudi Rima niso zgradili v enem dnevu. Potrebne bo veliko potrpežljivosti, prav tako bi potrebovali nekaj več izkušenj, da bi vse skupaj lahko izpeljali na želeni način. Niti najmanjšega dvoma ni o tem, da želimo biti prvaki. Smo na vrhu, drugačnega razmišljanja si ne smemo privoščiti. Prav tako je jasno, da se prvenstvo dobiva na tako imenovanih 'manjših' tekmah, Maribor na takšnih po navadi zmaguje. Derbiji so seveda pomembni, vendar za razplet na koncu po navadi niso odločilni. Derbi je pač nekaj posebnega. Za vsakega igralca. Najmanj teden dni pred dvobojem se začne stopnjevati ozračje, mediji o tem obširno poročajo. Z motivacijo nima nihče težav, problem predstavlja naslednja preizkušnja, ki je morda na sporedu samo tri dni zatem. Igralci so čustveno prazni, in če se povrhu na tribunah zbere zgolj nekaj sto gledalcev, če ozračje ni dovolj nogometno, nastopijo težave. V tako kratkem času ni lahko narediti miselnega preskoka in dejstvo je, da je takšne obračune treba znati odigrati. In zmagati. Še enkrat bom poudaril, da te pripeljejo do naslova prvaka. Glede tega so vijoličasti v prednosti, vse to so že doživeli, na takšne stvari so navajeni, odziv je največkrat temu primeren.
Večni derbi je od nekdaj pod posebnim drobnogledom, v tem prvenstvu je dobil še novo, dodatno razsežnost.
Vsekakor, to je neizpodbitno dejstvo. Z vzponom Olimpije je vse skupaj postalo bolj zanimivo, in kar je še pomembnejše, izdelek, če se lahko tako izrazim, je pridobil kakovost. Ni nas treba biti, ne sme nas biti sram pokazati ga tudi mednarodni javnosti. Ker je primerljiv s tekmami v tujini. Od nekdaj poudarjamo, da se tudi v slovenski ligi igra kakovosten nogomet, a marsikdo tega ni hotel verjeti, medtem so se negativna razmišljanja v veliki meri začela obračati v pozitivno smer. Gotovo je k takšnemu mnenju svoje dodala tudi kulisa. Naj bo tekma še tako dobra, je njena podoba pred polnimi tribunami povsem drugačna. Zadnji derbi v Stožicah je bil na res zelo visoki kakovostni ravni, kar so potrdili številni menedžerji in ogledniki klubov iz tujine. Nekateri niso mogli verjeti, da premoremo toliko talenta, toliko kakovosti in da se igra tako dinamično. Prepričali so se lahko, da nismo le smučarji, ampak tudi odlični nogometaši. Na ta način tudi celotna liga pridobiva veljavo, spoštovanje, prepoznavnost, h kateri so precej prav tako prispevali številni televizijski prenosi, ki so bili vsi po vrsti narejeni na visoki profesionalni ravni. Nedvomno veseli, da se bo spomladi vse skupaj le še nadgradilo, da se bo zanimanje zgolj še stopnjevalo. Ne pomnim, kdaj je bilo prvenstvo tako zanimivo, kot bo tokrat. Prepričan sem, da bo vroče do zadnjega kroga, seveda pa verjamem, da bomo na koncu mi tisti, ki se bomo veselili. Sem optimist, velik optimist. Vsi, ki delamo v klubu, smo in vsi moramo igralcem nuditi nesebično podporo, ki jo bodo še kako potrebovali. Zlasti v težkih trenutkih, svoje bodo prav gotovo dodali še navijači.
Ljubljančani jesenskega dela sezone niso zaznamovali le z odličnimi igrami in temu primernimi rezultati, ampak tudi z odstavitvijo trenerja po zadnjem jesenskem krogu oziroma porazu v Krškem.
"Prepričan sem, da je Basel pravšnji za Andraža Šporarja. Težko si predstavljam, da bi lahko dobil boljšo odskočno desko za naprej. Ima neverjetne kvalitete in ne dvomim o tem, da jih bo dokazoval tudi v švicarski ligi. Želimo mu vse najboljše."
O tem najraje ne bi preveč razpredal. Lahko povem, da nadvse spoštujem Marijana Pušnika in njegovo delo. Naredil je veliko stvar. Pred začetkom sezone smo imeli ambiciozne cilje, a roko na srce si nihče ni upal napovedovati, da bomo prezimili na vrhu lestvice. Marijan je pokazal, da je dober, kakovosten trener in velik profesionalec, toda njegov status ni vprašanje zame, ampak za nekatere druge ljudi v klubu. Za tiste, ki odločajo o teh zadevah. Jaz se mu lahko le zahvalim za vse, kar je naredil za Olimpijo.
Jesenski del prvenstva je zaznamoval tudi Andraž Šporar, ki je igral v življenjski formi. Je najboljši strelec lige, kar je unovčil z donosnim, milijonskim prestopom v Basel. Se strinjate, da je to reklama tako za Olimpijo kot slovenski klubski nogomet?
Prav gotovo, hkrati je motivacija za vse preostale igralce na domačem prizorišču, da se lahko tudi sami znajdejo v takšnem položaju. Šporar je edinstven, njegove sposobnosti so izjemne, nadvse pa me veseli, da imamo v Olimpiji še kar nekaj mladih, obetavnih fantov, ki so že ali pa bodo zelo kmalu tarča številnih evropskih klubov.
Ob prestopu Andraža Šporarja je bilo precej nasprotujočih si mnenj o tem, kdaj naj bi se realiziral. Ni jih bilo malo, ki so zagotavljali, da bi bilo morda bolje, če bi v Olimpiji ostal vse do konca sezone. Kakšno je vaše mnenje?
Ko se ti ponudbi takšna priložnost, jo je treba nemudoma zagrabiti. V mislih imam tako klub kot igralca. Prepričan sem, da je Basel pravšnji za Andraža Šporarja. Težko si predstavljam, da bi lahko dobil boljšo odskočno desko za naprej. Kot sem že dejal, ima neverjetne kvalitete in ne dvomim o tem, da jih bo dokazoval tudi v švicarski ligi. Želimo mu zares vse najboljše in obilo sreče.
A po drugi strani bo Olimpija v nadaljevanju sezone tako odličnega igralca še kako pogrešala.
To je popolnoma jasno, Šporar je za ekipo pomenil ogromno. Dosegel je veliko golov, njegova realizacija je bila zares izjemna, prav tako je znal prevzeti odgovornost v nekaterih kočljivih trenutkih, ko moštvu morda ni šlo najboljše. Soigralci so mu zaupali, toda zdaj nikakor ni čas, da bi jokali in tarnali, kako bo manjkal. Življenje gre naprej. Milan Mandarić se bo gotovo ustrezno odzval in bo v zelo kratkem času pripeljal pravšnje nadomestilo. Nikomur, ki ga bo nasledil, pa ne bo lahko, stopil bo v zelo velike čevlje.
Reprezentanci se vnovič ni uspelo uvrstiti na veliko tekmovanje, Slovenije poleti na evropskem prvenstvu v Franciji ne bo. Kakšna je po mnenju Sebastjana Cimerotiča prihodnost izbrane vrste?
Kot nekdanji reprezentant bom vedno zagovarjal tako igralce, ki branijo naše barve, kot selektorja. Vedno sem bil optimist in ostal bom tudi v prihodnje. Kolikor sem lahko razbral iz poročanja medijev, naj bi se nekateri igralci poslovili, toda glede tega moram reči, da so se oziroma se bodo za takšen korak odločili prezgodaj. Slovenija potrebuje vsakega igralca. Smo majhni, nimamo široke baze. Verjamem, da bodo mlajši kos vsem izzivom, neizmerno pa me veseli, da je veliko takih tudi na domačem prizorišču.
