O tem, kako hudo je bilo, govori statistika. Olimpija je v državnem prvenstvu od 22. marca pa vse do 17. maja odigrala 12 tekem, na katerih je zmagala le enkrat, je pa zato doživela kar sedem porazov; med drugim jo je Triglav (?!) razbil s 5:2.
Čeprav so Ljubljančani preteklo sezono nato le sklenili z dvema zmagama, je bil uvod v poletje čas velike negotovosti. Na ulicah se je šušljalo, da se pripravlja celo črn scenarij, govorilo se je, da se bo Olimpija spet sesula kot hiška iz kart. Zdelo se je, da je Izet Rastoder tik pred tem, da dokončno dvigne roke, nakar se je zgodil preobrat neverjetnih razsežnosti. Klub, ki je bil na dnu, je obrnil list v svoji knjigi in začel pisati povsem novo poglavje. V celoti ločeno od vseh pred tem spisanih.
Odigrali smo taktično izjemno zrelo tekmo. Fantje so naposled dokazali, da znajo igrati tudi na rezultat, kar je dobrodošlo pred prihajajočimi izzivi.
Nekdo je Rastoderja uspel prepričati, da še ni vse izgubljeno. In imel je prav. Korak za korakom se je Olimpija začela pobirati in danes je spet klub, ki je lahko Ljubljančanom v ponos. Drži, da ena lastovka še ne prinese pomladi, a po dolgih letih takšnih in drugačnih bolečih udarcev še kako prija tako prijetna sprememba. Prijajo dobri rezultati, prijajo zmage, prija pa tudi občutek, da gre končno za klub z vizijo.
Ekipa, ki jo s klopi vodi Darko Karapetrović, ima igro, ki je plod načrtovanja, razmišljanja in ustrezne prilagoditve igralskemu kadru. Ni nekaj na horuk, na silo, kot je bilo vse prevečkrat v preteklosti. In ko je tako, se je igralcem z dodatno vrednostjo lažje dvigniti na ustrezno raven. Bolj izstopajo, ker je igra prilagojena njim, ni se treba njim prilagajati igri. Posledično raste samozavest, po vsaki dobro odigrani tekmi je večja, in ko si enkrat v seriji kakovostnih predstav, vse postane precej lažje.
ŽE SKORAJ NEDOTAKLJIV
Po tisti zgoraj omenjeni črni seriji 12 tekem z eno samo zmago je Olimpija zdaj v skorajda čudovitem nizu: na zadnjih 18 prvenstvenih in pokalnih obračunih je izgubila vsega enkrat! Pa še to takrat septembra, ko je v Novem mestu odigrala zelo "čudno" tekmo s Krko; tekmo, ki bi jo morala po vsej logiki visoko dobiti, a je pač ni. To se jasno zgodi in ne spremeni dejstva, da je skupen vtis v tej sezoni naravnost izjemen. Tudi po zaslugi enkratne predstave na večnem derbiju v Ljudskem vrtu, ko je bila Olimpija dejansko precej bližje zmagi kot Maribor.
V štajerski prestolnici so zmaji vsekakor dobili lekcijo, iz katere pa so se – očitno – nekaj naučili. V sredo so recimo prvo tekmo četrtfinala pokala z Domžalami odigrali zelo zrelo. Priigrali so si zlata vredno prednost, nato pa jo dobro branili in jo na koncu tudi ubranili. Vse to govori o tem, da se je Olimpijina zasedba v nekaj mesecih iz razbite vojske razvila v čvrsto falango, ki sicer ni nepremagljiva, jo je pa zelo težko ugnati v kozji rog.
"Odigrali smo taktično izjemno zrelo tekmo. Fantje so naposled dokazali, da znajo igrati tudi na rezultat, kar je dobrodošlo pred prihajajočimi izzivi. Vedeli smo, da si bodo Domžalčani pred povratno tekmo v Stožicah skušali zagotoviti določeno prednost, a smo jim mi z organizirano in potrpežljivo igro to preprečili," po koncu obračuna ob Kamniški Bistrici zadovoljstva ni skrival trener Darko Karapetrović.
Slednji se je k Olimpiji sprva vrnil za delo z mladimi, nato ga je Andrej Razdrh "povišal" v pomočnika, to vlogo je opravljal tudi v času številnih zablod, pod katere se je vztrajno podpisoval Milorad Kosanović, po Srbovem slovesu je postal še številka ena. Najprej je bil dejansko le vršilec dolžnosti, toda z dobrim delom se je dokazal nadrejenim in danes se čvrsto oklepa svojega mesta na klopi Olimpije.
Dejansko bi lahko kmalu postal nedotakljiv, če bo njegova četa nadaljevala tako prepričljive igre. A zanj seveda velja enako kot za vse ostale: zdaj se je Olimpija šele začela gibati po pravi poti, nikakor ni že na cilju. Slednji je še daleč, prostora za napredek je še ogromno, predvsem pa velja ponoviti že zapisano: ena lastovka še ne prinese pomladi.
TAKO, KOT SO SE DOGOVORILI
"Najpomembneje je, da smo znali ubraniti minimalno vodstvo. Zadovoljen sem s pristopom in energijo, ki jo kažejo igralci. Za nami je tretja tekma v dobrem tednu dni, čakajo pa nas še tri. Naslednja že ob koncu tedna, ko gostujemo v Gorici, kjer nas zopet čaka zahtevna prvenstvena preizkušnja. Goričani so s prepričljivo zmago nad Koprom pokazali, da se počasi pobirajo iz rezultatske krize," je po koncu pokalne preizkušnje z razpredanjem nadaljeval trener Karapetrović, nekaj besed o obračunu, s katerim se je Olimpija precej približala polfinalu, pa je podal tudi junak Aris Zarifović.
Primorski branilec je zabil edini gol na tekmi, ko je po podaji iz kota izkoristil okoren poskus Kenana Horića, da bi visoko žogo z nogo izbil stran od gola. "Igrali smo natanko tako, kot smo se dogovorili v garderobi pred tekmo. V teh že skoraj zimskih razmerah ni bilo lahko najti začetnega ritma, a smo z vztrajno in potrpežljivo igro dobili tisto, po kar smo prišli k trenutno vodilnemu moštvu državnega prvenstva. Ta pokalni obračun še zdaleč ni odločen, saj nas čaka še povratna tekma prihodnji torek v Stožicah. Zadetek? Hvala bogu, da sem bil v pravem trenutku na pravem mestu. Velike zasluge gredo tudi Šporarju, ki je s prefinjeno podajo podaljšal žogo na drugo vratnico. To tekmo je treba čim prej pozabiti in se dobro pripraviti za sobotno gostovanje v Novi Gorici," je zaključil Zarifović.
