Z začetkom aprila je Kemal izvedel, da se je okužil z koronavirusom. Kar je sledilo je nočna mora. Ko se je slabo počutil, je poklical na urgenco, povedal simptome in tako je bil sprejet v bolnišnico 3.aprila.
"Spomnim se, da so z menoj govorili, vse dokler ni prispela pomoč. Ne spomnim se o čem smo govorili. Naslednje kar se spomnim so vsi ljudje v zaščitni opremi in maskah okoli mene, ki so mi nudili pomoč."
Ko so ga premestili v bolnišnico, se je pekel komaj začel. Imel je temperaturo blizu 41!
"Hotel sem se sleči iz kože.Gorel sem. Nikoli prej v življenju nisem prejel toliko injekcij.Vsako uro so me pregledovali. Navadno me ni strah bolnišnic, ampak vstop v to bolnišnico in pogled na vso to osebje, bolnike, medicinske sestre... To je bila najstrašnejša izkušnja v mojem življenju."
Dodal je, da ga je mučila nespečnost, težko dihanje in kašelj.
"Nisem spal tri noči Prejel sem tablete za lažji spanec, a niso pomagale. Če bi zatisnil oči, bi nehal dihati. Nisem vedel, ali naj diham skozi usta ali nos. Tisti kašelj, ki vas stalno budi..."
Na njegovo srečo je vse že preteklost za 28 letnega nogometaša.
