V pismu samemu sebi, ki je bil objavljen na portalu The Players Tribune, se je Gigi Buffon med drugim razgovoril tudi o vratarskem vzorniku, zaradi katerega je sploh pristal med vratnicama.
Bilo je med mundialom 1990 v Italiji. Med prvo tekmo prvenstva med Argentino in Kamerunom na San Siru. Takrat 12-letni Buffon v vročem popoldnevu sedi sam pred televizijskim sprejemnikom v domači dnevni sobi. In kaj vidi? »Vidiš to tuje ime. Kamerun. Ne veš, kje je Kamerun. Do tega trenutka nisi niti vedel, da sploh obstaja. Seveda veš za Argentino in Maradono, a nekaj posebnega je na igralcih iz Kameruna. Pod žgočim poletnim soncem je zelo vroče, toda njihov vratar je vseeno v dresu z dolgimi rokavi in hlačnicami. Dolge črne hlače. Dolga zelena majica z rožnatim ovratnikom. Pa kako se giblje, kako impozantno je videti, pa tisti brki...«
»V trenutku osvoji tvoje srce na način, ki se ga ne da razložiti. Je najbolj »kul« človek, kar si jih kdaj videl. komentator pravi, da je njegovo ime Thomas N’Kono. In potem čarovnija. Kot za Argentino, Thomas pa se zapodi v gnečo in z roko žogo odbije visoko v zrak. V tem trenutku veš, kaj si želiš početi v življenju. Ne želiš biti le vratar. Želiš biti tovrsten vratar. Divji, pogumen, svoboden... V tistem dnevu se v tebi zaneti ogenj. Kamerun obstaja. Thomas N’Kono obstaja. Svetu boš pokazal, da tudi Buffon obstaja. Zaradi tega si postal nogometaš. Ne zaradi denarja ali slave. Ampak zaradi umetnosti in sloga tega moža po imenu Thomas N’Kono. Zaradi njegove duše,« se je v čustvenem pismu, v katerem se je razgovoril tudi o depresiji in napakah, ki jih je storil v življenju, razpisal legendarni vratar.
Kamerunec, ki je največji pečat pustil med vratnicama španskega Espanola, je Buffona inspiriral do te mere, da je po njem poimenoval svojega prvega sina Louisa Thomasa.
